Za minimalni prestopek mladoletne srednješolke so paniko zagnali na policiji, sodišču in Centru za socialno delo.
Si Slovenci sploh lahko privoščimo toliko porabljenega denarja za povsem banalne birokratske postopke, ki bi lahko bili zatrti že v kali? Primer mladoletne gimnazijke iz Maribora, o katerem je poročal Dnevnik, je resnično razred zase.
Zgodba se je pričela takole …
Mlada 17-letna gimnazijka se je nič hudega sluteča s kolesom vozila na levi strani vozišča na Ljubljanski ulici v Mariboru. Ker je njeno vožnjo v napačno smer opazil policist, jo je ustavil in ji napisal kar denarno kazen, čeprav tega zaradi njene mladoletnosti ne bi smel. Ko je naslednji dan sprevidel svojo napako, je poklical dekličino družino in jim naročil, naj spiše zahtevo za sodno varstvo, saj je položnica neveljavna. Dekle je to tudi storilo, a bilo je že prepozno.
Ukrepale kar tri institucije
Najprej je mati 17-letnice po mesecu dni v službo klical nek policist, ki ji je s pridigo o vzgoji v družini in cestnoprometnih predpisih na svoj način podal ustni opomin. Potem je po pošti prejela še povabilo na Okrajno sodišče v Mariboru, kjer se je dekle v spremstvu z materjo zaradi svojega prekrška morala zagovarjati pred sodnico, ki je primer potem opustila. Piko na i je pridodalo povabilo Centra za socialno delo, da se dekle in njena mati udeležita razgovora glede njenega prekrška. Ker sta bili na razgovor vabljeni kar zjutraj sredi tedna, ko je ena v šoli, druga pa v službi, je mati na center poklicala, a pričakala jo je toča očitkov. Izpraševali so jo o primernosti vzgoje njene hčere, o njenih težavah in ji očitali celo, da hčerke nima pod nadzorom.
