Katere predvolilne obljube župana Fištravca so bile izpolnjene?

“Marifarm in Dom pod Gorco sta podjetji v lasti občine, ki smo ju prestrukturirali in na ta način rešili pred propadom,”  je ena izmed Fištravčevih predvolilnih obljub. V začetku avgusta je Marifarm kupil ukrajinski Arterium Corporation, ki naj bi za občinskega farmacevta odštel 6,8 milijonov evrov. Normalizirano je tudi poslovanje občinskega doma starejših občanov Dom pod gorco.

Županovo pojasnilo: “Marifarm smo uspešno prodali novemu strateškemu lastniku. S konstruktivnim sodelovanjem NKBM, kar velja tudi za Dom pod Gorco, ki s pomočjo MO Maribor in NKBM pričenja obvladovati svoje dolgove, nastale s predrago investicijo.”

"Tovarna baterij nam prinaša 200 do 300 novih delovnih mest z vložkom tujega investitorja, ki v Mariboru vidi priložnost za razvoj svojih izdelkov in prodajo v Evropi,” se je glasila naslednja Fištravčeva predvolilna obljuba. O tovarni baterij se je veliko govorilo, a investicije v Mariboru še ni.

Županovo pojasnilo: “Pri tovarni baterij je prišlo do preložitve investicije. Z investitorjem je predviden sestanek do konca koledarskega leta. Projekt tovarne baterij se razvija naprej in bo o njem mogoče soditi ob koncu mandata.” 

Še ena obljuba: "Vinag v stečaju so z najemom rešili partnerji, ki bodo poskrbeli za delovna mesta, rešitev kleti in prodajo vin v tujini." Ideja, da bi v Vinagu pisali nove zlate čase, se je izjalovila. Prevzemne ambicije naj bi imela Ptujska klet, ki od sredine junija najema Vinagove vinograde in dve kleti.

Županovo pojasnilo:  "Konzorcij tujih investitorjev je najel Vinag ter je zainteresiran za njegov odkup. Odkup se izvaja v konsolidaciji s stečajnim postopkom. Najemnik kljub stečaju prodaja vina pod blagovno znamko Vinag, pri čemer ni prišlo do zaustavitve. Razen tega najemniku omogoča izvajanje turističnih vsebin v Vinagovi kleti. Obljuba se izvaja."

"Letališče rešujemo z ustanovitvijo mešanega podjetja, ki bo s pomočjo večjih evropskih in azijskih podjetij vzpostavilo potniški in tovorni promet. Že prihodnje leto bo vzpostavljena prva mednarodna redna linija, z realizacijo podpisanih zavez pa bo zgrajen logistični center, ki bo služil kot evropska baza neevropskih državam in ustanovil veliko število novih delovnih mest," smo lahko slišali pred volitvami. A zgodba glede letališča še vedno ni razrešena, dolgoročne koncesije ni, kar je za investitorje največja prepreka.

Županovo pojasnilo: "Pridobili smo interes vsaj dveh konzorcijev investitorjev, ki želijo odkupiti letališče in vlagati v njegov razvoj. S svojimi namerami so seznanili tudi resorna ministrstva. Nadaljnji koraki so sedaj na ravni ministrstva, saj bo nakup bo mogoč, ko bo država razpisala dolgoročno koncesijo za letališče, ki ga letališče v tem trenutku nima. Koncesija se namreč podaljšuje letno, kar pa onemogoča dolgoročno investiranje v razvoj letališča, smiselna bi bila torej večletna koncesija. Obljuba se izvaja."

Nadaljujemo z naslednjo: “Co-working center, ki ponuja priložnost za start-up podjetja in posameznike, se bo še širil in bo v prihodnjih letih omogočil vsaj 200 novih delovnih mest.” V sodelovalnih prostorih štajerske prestolnice se res iz dneva v dan pilijo podjetniške ideje.

Županovo pojasnilo: “Co-working je realizirana obljuba, posebej ponosen sem, da je Tkalka postala najboljši co-working prostor 2015 v Sloveniji.”

“Projekt erMOM povezuje podjetja med seboj in tudi z občino. Tako spodbujamo rast zdravega jedra mariborskih malih in srednjih podjetij,” se glasi še ena predvolilna obljuba o projektu spodbujanja ekonomske rasti Mestne občine Maribor, ki pa ni zadihala.

Županovo pojasnilo: “V okviru projekta erMOM smo v proračunu 2015 in 2016 predvideli sredstva za spodbude malim in srednje velikim podjetjem. Ker mestni svet MO Maribor ni sprejel spremembe pravilnika program ni možno pričeti izvajati. Kljub temu smo nadgradili sodelovanje s Štajersko gospodarsko zbornico in Območno obrtno podjetniško zbornico Maribor ter drugimi gospodarskimi institucijami.”

“Maksova luknja je rešena s podpisom pogodbe o še eni tuji investiciji, kjer bo v naslednjih letih nastala zasebna Ameriška univerza, ki bo prinesla tudi nova delovna mesta,” smo lahko brali v Fištravčevem predvolilnem programu. A zemljišče na mariborskih Studencih, kjer sta bila sprva načrtovana kulturni center Maks in nova umetnostna galerija, nato pa je kuvajtski poslovnež Hilal Arnaout nameraval tam postaviti ameriško univerzo, še vedno išče novega kupca. Gradbena jama sameva, Kuvajtčan pa naj bi v prihodnosti nameraval svoj projekt izvesti na drugi lokaciji.

Županovo pojasnilo: “Zastoj pri projektu ameriške univerze presega težave v lokalnem okolju, ker so te v primerjavi z globalnim okoljem minimalne. Zaradi investitorja, ki prihaja z bližnjega vzhoda, je potrebno počakati na globalno stabilizacijo razmer. Investitor želi univerzo razvijati na drugi lokaciji in je pripravljen Maksovo luknjo prodati drugemu zainteresiranemu investitorju, ki je znan. Obljuba se izvaja.”

“TAM - DURABUS je tovarna tujega investitorja, ki danes zaposluje že 160 pretežno bivših TAM-ovih delavcev,” piše v predvolilnih obljubah. Mariborski proizvajalec avtobusov Tam Europe (tako se imenuje po novem), ki je na pogorišču Tovarne vozil Maribor nastal s pomočjo kitajskega kapitala, letos načrtuje okoli 25 odstotkov višjo prodajo, trenutno pa zaposluje 210 ljudi.

Županovo pojasnilo: “Tam EUROPE je prva uspešna zgodba sodelovanja s kitajskimi investitorji. Prav v teh dneh so plasirali dva nova letališka avtobusa iz Maribora na azijski trg.”

Pred volitvami smo lahko slišali tudi tole: “Palfinger s 600 delovnimi mesti je ohranil proizvodnjo v Mariboru in je ni selil v Bolgarijo. V prihodnjem letu bo širil svoje proizvodne kapacitete na občinskih zemljiščih in odprl približno 100 dodatnih delovnih mest.” Teh delovnih mest še ni, a mestna občina vztraja, da bodo.

Županovo pojasnilo: “S pomočjo Mestne uprave je Palfinger pridobil možnost gradnje proizvodne hale, projekt je pred zaključkom. Palfinger bo ohranil proizvodnjo v Mariboru. Obljuba se zaključuje.”

“Graditi jo bomo začeli že letos,” je pred volitvami obljubljal mariborski župan. 23. decembra 2015 je bila služba za fizikalno in rehabilitacijsko medicino v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca slavnostno odprta. Prostori so začeli delovati v začetku januarja letos.

Županovo pojasnilo: “Projekt je zaključen, Maribor je po 25 letih dobil dolgo pričakovano, sodobno fiziatrijo.” 

Načrt glede delovnih mest za trenutni mandat Fištravčevega županovanja se glasil takole. Na področju turizma 150 delovnih mest, z realizacijo vsaj desetih tujih investicij 2000 delovnih mest, s širitvijo co-working centra 200 delovnih mest, z novimi dejavnostmi v občinskih podjetjih 250 delovnih mest, z razvojem projekta erMOM 1500 delovnih mest, z večjim investicijskim projektom 1000 delovnih mest. Previsoki cilji? 1500 delovnih mest projekta erMOM odpade, a investicija Magne Steyr, pa čeprav v občini Hoče-Slivnica, bi lahko karte na novo premešala. 

Županovo pojasnilo: “Od meseca julija 2014, do meseca julija 2016 je bilo v Mariboru 1149 novih zaposlitev. Skupaj s svojo ekipo se še naprej trudim v mestu ustvarjati razmere, ki bodo privabljale investitorje. V dogovoru so še številni projekti za odpiranje novih delovnih mest. Ključni so veliki projekti, ki jih uresničujemo skupaj z državnimi organi in drugimi občinami v neposredni bližini Maribora, a za realizacijo potrebujejo več usklajevanja. Obljuba se izvaja.”