Ekstremne vremenske razmere so letos zaznamovale prvi poletni mesec in postavile nove podnebne mejnike.
Po delnih podatkih je bil najbolj vroč, najbolj suh in najbolj osončen junij v Sloveniji doslej – z izjemo nekaj območij, ki odstopajo navzdol.
Podnebna izjemnost junija
Odklon povprečne temperature glede na obdobje 1991–2020 je znašal plus 3,7 stopinje Celzija, s čimer je junij 2025 prehitel do zdaj rekordna junija 2003 in 2019.
V osrednjem delu države je bil temperaturni skok celo nad 98. centilom, kar pomeni, da je bil bolj vroč kot 98 odstotkov vseh junijev v zadnjih desetletjih. Ponekod, kot na Koroškem, so bile anomalije še izrazitejše, presegle so plus štiri stopinje Celzija.
Juniji so se od 70-ih let segreli za več kot štiri stopinje Celzija, kar pomeni, da je današnji junij pogosto toplejši od tipičnega julija ali avgusta izpred 50 let. Odklon od tistega povprečja tako zdaj znaša osupljivih plus šest stopinj Celzija.
Padavine na zgodovinsko nizki ravni
Tudi padavine so bile rekordno nizke – padlo je le 24 odstotkov dolgoletnega povprečja, kar je manj celo od doslej najbolj sušnega junija 2021 (26 odstotkov).
Le na posameznih lokacijah (na primer mariborsko letališče, Vedrijan) je bila količina padavin nekoliko višja, drugod, denimo v Metliki, pa komaj dva milimetra.
Večina države je bila pod 2. centilom padavinske porazdelitve, kar pomeni, da je bil letošnji junij sušnejši kot 98 odstotkov vseh junijev v primerjalnem obdobju.
Dolgoročni trend kaže, da je od leta 1985 naprej padavin v juniju čedalje manj, s popolno odsotnostjo izjemno namočenih junijev po letu 2000.
Sončna pripeka dosegla vrh
Najizrazitejši rekord je bil dosežen pri osončenosti. Junij 2025 je bil najbolj sončen mesec v Sloveniji od leta 1961 – kazalnik je dosegel 144 odstotkov, kar je presežek tudi v primerjavi z že rekordnim junijem 2021 (138 odstotkov).
Po Sloveniji so beležili 125–170 odstotkov povprečne sončne obsevanosti, najvišje vrednosti na severni in južni meji, vključno z višje ležečimi predeli.
Večina države je bila nad 98. centilom, z izjemo Kraškega roba, Zgornjega Posočja in nekaterih območij ob vzhodni meji, ki so bila »le« zelo osončena.
Trend sončnega obsevanja kaže stalno rast že od leta 1980, pri čemer je današnja vrednost za skoraj 30 odstotnih točk višja kot pred štirimi desetletji – to pomeni 60–70 sončnih ur več v enem juniju.
Junij 2025 predstavlja prelomnico v podnebni zgodovini Slovenije. Trojni rekord – temperatura, suša in sonce – kaže na naraščajoče ekstremne trende, ki bodo v prihodnosti vse bolj vplivali na okolje, kmetijstvo in zdravje prebivalstva.
Starejše novice
