Kljub temu, da je Slovenija pred dnevi v ustavo sprejela pravico do pitne vode, je po Sloveniji še kar nekaj krajev, kjer nimajo mestnega vodovoda. Eden teh je tudi Gaj nad Mariborom z okolico.
Gaj nad Mariborom je majhna vas, kjer domačini še danes nimajo urejenega mestnega vodovoda. Krajani bi sicer mestni vodovod lahko dobili, saj se slednji nahaja v bližini, a kot kaže bodo nanj najbrž čakali še nekaj časa. V tem času pa si bodo pomagali sami, predvsem poleti, ko zaradi suše vodo dostavljajo gasilci. Kot so že večkrat omenili domačini, jim ni prijetno predvsem, ker vedo da priklop ni odvisen od njih ampak od drugih. Velik problem pa predstavlja tudi hribovita pokrajina, ki gasilcem otežuje dovoz vode do gospodinjstev.
"Cenimo vsako kapljico vode"
Domačini povedo, da na Gaju cenijo vsako kapljico vode, predvsem takrat, ko imajo z njo težave. Se pa vsi prebivalci še kako trudijo, da ohranijo podeželje, vpeljujejo nove rode, a po drugi strani nimajo osnovnih potreb in zato se mladi odseljujejo v mesta.
Projektna dokumentacija v večini primerov že pripravljena
Janez Točaj, podpredsednik krajevne skupnosti Brestanica Gaj in predsednik komisije za komunalo je povedal, da se v njihovi krajevni skupnosti trije projekti oziroma zaselki, ki imajo zelo velike probleme z oskrbo vode. Za prvi takšen kraj je dokumentacija že urejena sedaj pa rešujejo težave z domačinom, ki ni dovolil izgradnje vodovoda čez njegovo posest. Tudi vodovod Urban - Gaj ima projektno dokumentacijo pripravljeno že nekaj let, prav tako je obljubljeno, da se bo izdelala prva faza, ki zajema okoli 1106 metrov omrežja, kjer je okoli 15 gospodinjstev, ki imajo trenutno lastno vodovodno omrežje, že ob prvi manjši suši pa postanejo odvisni od gasilcev, ki jim morajo pripeljati vodo. Tretji predel, v katerem je prav tako okoli 20 gospodinjstev je Šober - Brda, tukaj pa so krajani odvisni samo od svojih zajetij. Za ta del, naj bi po zagotovilih občine, bila v pripravi vsa potrebna dokumentacija, kdaj pa bo sam vodovod urejen pa ne vedo. Skupaj je tako brez mestne vode na tem delu okoli 60 gospodinjstev.
"Eno papir prenese, eno se napiše, to se sprejme nekje na urbanem središču na obrobju pa se zmeraj pozabi oziroma zmeraj zmanjka denarja," je še povedal Točaj ob navedbi dejstva, da je voda v Sloveniji postala ustavna pravica pa po nekaterih delih Slovenije še vedno nimajo ustrezne infrastrukture za to.
Pitna voda je pred dnevi postala ustavna pravica
S tem ko je Slovenija pitno vodo vpisala v ustavo je postala druga država v Evropski uniji, ki se je odločila za ta korak, prva je bila Slovaška. Državni zbor je pretekli teden predlog potrdil s kar 64 glasovi za in nobenemu proti. Nov 70.a člen tako določa, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države ter da vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago.
Oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno.
Danes slovesna razglasitev vpisa v ustavo
Državni zbore je ravno danes v okviru izredne seje slovesno razglasil vpis pravice do pitne vode v ustavo. Od 68 navzočih poslancev je za glasovalo 55 poslancev, nihče ni bil proti. "Odločitev je bila skrbno pretehtana in je pokazala, da smo v bistvenih trenutkih več kot sposobni preseči medsebojne razlike in narediti nekaj, kar se ne bo zapisalo samo v ustavo ampak tudi v zgodovino države. Da bi ta dosežek tudi slovesno obeležili, da skupaj nazdravimo s kozarcem naše, bistre in dobre slovenske vode," je ob razglasitvi dejal predsednik DZ Milan Brglez, poroča STA.
Civilne iniciative Za Slovenijo in svobodo: "Gre za zgodovinsko dejanje"
Ob velikem uspehu so iz Civilne iniciative Za Slovenijo in svobodo – voda v Ustavo sporočili: “Z današnjim zgodovinskim dejanjem, ko mislimo že danes na jutri, smo jasno in nedvoumno pokazali svetu in Evropi, da je pitna voda v Sloveniji javna dobrina, dobrina, ki se je ne more privatizirati in se prednostno in trajnostno uporablja za oskrbo prebivalstva in živali, šele nato za gospodarske potrebe v Sloveniji in šele nato za izvoz, če to zaloge pitne vode dovoljujejo.«
