Če bo zakon sprejet, naj bi začel veljati čez dve leti.
Prebivalci manjših krajev, tudi na Štajerskem, se vse bolj bojijo izgube poštnih poslovalnic. V zadnjih letih se je namreč več pošt zaprlо, ponekod pa so se urniki poslovanja tako skrčili, da so storitve za uporabnike bistveno manj dostopne kot prej. Pošta, ki je bila nekoč samoumevna infrastruktura v vsakem kraju, za mnoge postaja vse bolj 'oddaljena'.
Na nedavnem obisku državnega sveta na Gorenjskem so župani regije državne svetnike opozorili na resnost razmer in jih pozvali k ukrepanju.
»Župani so nas opozorili, da moramo storiti vse, da pošte ostanejo ljudem blizu,« je po srečanju povedal predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Ob tem je dodal, da podobne težave zaznavajo tudi v drugih slovenskih regijah.
V tem kontekstu je predsednik državnega sveta predlagal, da bi pošte prevzele dodatne naloge, tudi nekatere upravne postopke. Opozoril je na njihovo vlogo v času varnostnih in geopolitičnih negotovosti ter poudaril, da bi razširitev pristojnosti lahko prispevala k ohranitvi poštne mreže, vsaj v obsegu, kot ga poznamo danes.
Vlada je takšen pristop že vključila v zakonodajni predlog, ki ga je poslala v parlamentarno proceduro. Po njem naj bi Pošta Slovenije pridobila razširjena pooblastila in s tem prevzela nove naloge za občane, ki se trenutno izvajajo na upravnih enotah.
Kaj to pomeni?
Po predlogu zakona bi se na poštnih uradih lahko izvajale storitve, kot so prijava na vozniški izpit, izdaja parkirnih kart za invalide, prijava osebnega dopolnilnega dela, izdajanje vrednotnic, upravljanje sredstev elektronske identifikacije ter svetovanje uporabnikom pri osnovni uporabi digitalnih javnih storitev.
Takšna razširitev bi pomenila, da bi del upravnih storitev postal dostopen tudi na poštah, kar bi lahko bistveno olajšalo vsakdan prebivalcem podeželskih krajev in zmanjšalo obremenitve upravnih enot.
Vprašanje pa ostaja, ali bodo nova pooblastila zadosten ukrep za dolgoročno ohranitev poštnih poslovalnic in ali bo Pošta Slovenije lahko prevzela dodatne naloge brez nadaljnjega krčenja svoje mreže. Odgovor na to bodo, kot opozarjajo lokalne skupnosti, pokazala predvsem dejanja in ne zgolj zakonske obljube.
Spomnimo, da je Pošta Slovenije pred nekaj tedni napovedala spremembe delovnih časov na 142 poštnih poslovalnicah, pri čemer naj bi se delovni čas skrajšal na več kot 110 poštah po državi.
Posledice novosti
Predlagana ureditev predvideva, da bi zakon začel veljati z letom 2028. Po ocenah bi izvajanje novih nalog za Pošto Slovenije pomenilo kadrovsko okrepitev za približno 50 zaposlenih, kar bi na letni ravni zahtevalo okoli 1,2 milijona evrov za stroške dela.
Dodatno bi bilo treba zagotoviti še približno 200.000 evrov za prilagoditve informacijske podpore.
Zakonodajnopravna služba medtem svari pred tveganji pravne narave, saj Pošta Slovenije kot ena pravna oseba ne more samodejno pridobiti vseh javnih pooblastil, ker bi to lahko vodilo v monopol. Zato morajo biti pogoji in postopki za njihovo podelitev jasno določeni in odprti tudi za druge izvajalce.
