Visoke položnice za omrežnino pri namakanju ogrožajo slovenske kmete, ki že tako trpijo zaradi visokih stroškov in neugodnih razmer, kar povečuje tveganje za zmanjšanje prehranske varnosti v Sloveniji.
Kmetom v Sloveniji v zadnjih letih ni prizaneseno. Vojna v Ukrajini je povzročila podražitve gnojil in goriva, administrativne obremenitve naraščajo, svoje zobe pa vsako leto pokaže tudi narava. Zdaj jih dodatno bremenijo še visoke položnice za omrežnino pri namakanju.
Matica Lebna s Kmetije Leben so zadnje položnice za električno energijo dobesedno šokirale. Kot pravi, kmetujejo na lahkih peščenih prodnatih tleh, kar pomeni, da brez ustreznega namakanja pridelki ne bi uspeli.
»Leta 2023, če pogledamo položnice v novembru in decembru, je strošek znašal okoli 200 evrov. V letu 2024 pa je ta strošek narasel na 1600 evrov. Od tega je 140 evrov dejanska električna energija, ostalo pa so prispevki in omrežnina, kar pomeni nekaj čez 1400 evrov,« je povedal Leben.
Na Ptujskem polju v občini Gorišnica imajo kmetje možnost namakati več kot 1100 hektarjev kmetijskih površin. Namakalni sistem je v lasti občine, ki je poravnala stroške za energijo in omrežnino ter jih nato razdelila med kmete.
Direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Ptuj Andrej Rebernišek, je povedal: »Fakture so zdaj do desetkrat višje, vemo, da občine potem ta strošek prenesejo na uporabnike, kar je logično. Občine po zakonu ne smejo tega financirati, tudi če bi želele.«
V dvomih so tudi tisti, ki se odločajo o investiciji v namakalne sisteme
Cene vode bi lahko po nekaterih projekcijah poskočile iz zdajšnjih od 15 do 38 centov na kubični meter na približno en evro na kubični meter.
To bi lahko vplivalo na odločitev kmetov, da opustijo namakanje. Novi sistem obračunavanja omrežnin pa postavlja pod vprašaj tudi namakanje več kot 1500 hektarjev površin v občini Kidričevo.
Kmetje, ki so želeli vzpostaviti skupni projekt, sedaj zaradi strahu pred visokimi položnicami oklevajo z vključitvijo.
»Smo rekli, naredimo skupno akcijo – sklad, občina, kmetje, in naredimo namakalni sistem. Zdaj, ko smo vse skupaj zaživeli, pa smo naleteli na velik udarec zaradi omrežnine, ker v to ne upamo iti. Še enkrat poudarjam – dokler ne bo te omrežnine dejansko dorečene, tako dolgo kmetje v to ne moremo iti,« je povedal Milan Unuk, kmet iz Zgornjih Jablan.
Po valu kritik je vlada pred 14 dnevi sprejela uredbo, ki sezonskim odjemalcem omogoča plačilo omrežnin glede na dejansko porabo moči, a kmetje poudarjajo, da to ni dovolj.
»Mi danes namakalni sistem gradimo za generacijo naprej, dve, tri generacije. Rešitev, ki so kratkoročne, si ne želimo,« je še povedal Rebernišek.
Unuk pa je dodal: »Uredbo lahko politiki spreminjajo, kako jim paše, to gledamo zdaj, kako jo spreminjajo. To mora biti zakonsko dolgoročno dorečeno.«
Sistemske rešitve želijo še pred namakalno sezono
Kmetje in občine predlagajo ukinitev omrežnine za neaktivne sisteme ter obračun stroškov glede na dejansko porabo električne energije.
»Od vlade oziroma od pristojnih si želimo sistemske rešitve, da bomo kmetje vedeli, pri čem smo pred namakalno sezono,« je povedal Leben.
Brez ustreznih rešitev bo namakanje za slovenske kmete predrago, kar pa bi lahko pripeljalo do še večje odvisnosti od tuje hrane in še dodatnega zmanjševanja prehranske varnosti v Sloveniji.
