Že več kot štiri mesece je poteklo od dobrodelnega koncerta v Benediktu za 23-letnega Mitjo Šoštariča, za katerega je društvo Beli tiger zbiralo denar za prilagojeno vozilo. A denarja, ki bi ga nujno potreboval ni, družina pa preživlja pravo agonijo.
Mitji Šoštariču je prometna nesreča za vedno spremenila življenje. Po njej je bil dva tedna v komi, domačini pa so takrat tavali v temi o tem, kakšne bodo dejanske posledice Mitjeve nesreče.
Se je pa grozljiva razsežnost poškodb pokazala takoj, ko se je prebudil iz kome. Mitja ni čutil svojega telesa, ni mogel premikati rok in nog. Postal je tetraplegik.
Beli tiger: Zgodba o pomoči, ki je postala agonija
Da bi lahko znova zaživel, vsaj približno tako, kot je pred usodno nesrečo, potrebuje prilagojeno vozilo. Kot angel iz oblaka se je v pomoč ponudil Beli tiger, društvo za pomoč in samopomoč socialno ranljivim skupinam.
Na dobrodelnem koncertu za Mitjo so zbirali denar za prilagojeno vozilo, ki ga 23-letnik nujno potrebuje. A denarja tudi štiri mesece po koncertu družina Mitje Šoštariča še ni videla, zgodba pa se je sprevrgla v agonijo.
Olga Šoštarič je po zablodah in izmikanju predsednika Belega tigra Martina Pučka po dobrodelnem koncertu vidno skrušena. A ko govori o sinu, Mitji, ji to vedno znova izvabi nasmešek. On še vedno upa, poudarja.
»Ni pošteno, da se mu to dogaja, glede na vse, kar se mu je že zgodilo. To tudi malo zavira njegovo rehabilitacijo,« pripoveduje razočarana mati 23-letnika.
Denarja še vedno ni, mama upa na konec agonije
Z dobrodelnim koncertom zbranega denarja, s katerim bi Mitji kupili prilagojeno vozilo, ni. V ljubljanskem podjetju Rinz Ros, ki bo predelalo vozilo, so nam v telefonskem pogovoru potrdili, da denarja včeraj popoldne na računu podjetja še vedno ni bilo. Dnevno celo dvakrat preverijo račun, če bi bila zbrana sredstva vendarle nakazana. Mitja je medtem aro za nakup prilagojenega vozila že plačal.
»Upajmo, da se bo končala ta agonija. Tudi če bo (predsednik Belega tigra Martin Pučko op.p.) rekel, da denarja ni, bom srečna, saj bo zgodba le končana. Tako ali tako ne moremo nič, za to je pristojna policija. Samo, da bi se to enkrat že končalo,« s cmokom v grlu pripoveduje Olga Šoštarič.
Družina Mitje Šoštariča niti ne ve, koliko denarja je bilo zbranega v dobrodelni akciji pred in po ter med samim koncertom. »Povedali so nam samo, da se je do začetka koncerta zbralo 14.000 evrov,« pove mama Mitje Šoštariča. A denar se je zbiral tudi med koncertom in še ves mesec po koncertu. »Nimamo pojma, koliko se je zbralo,« še doda Olga.
Pučko obljublja poravnavo dolga do četrtka
Ali je zbran denar z dobrodelnega koncerta sploh še na bančnem računu društva Beli Tiger, smo želeli preveriti pri predsedniku Martinu Pučku, a se ta na naše klice ni odzival.
Njegov zastopnik Igor Weindorfer nam je odgovoril s pogodbo o prevzemu dolga in dopisom, v katerem ponavlja, da dolg Mitje Šoštariča iz naslova delne kupnine za nakup specialnega vozila za prevoz invalidnih oseb Fiat Doblo v znesku nekaj čez 11.000 evrov prevzame društvo Beli Tiger. Ta dolg naj bi poravnali najkasneje do tega četrtka.
Policija že v delu, kako prepoznati prevarante?
Primer Šoštaričevih in Belega tigra že preiskuje tudi policija. Sicer pa so iskalci pomoči še posebej ranljivi, v luči primera Beli tiger poudarja mariborski dobrodelnež Boris Krabonja.
»Večja verjetnost je, da se to zgodi enemu nesrečnežu, ki išče pomoč, da naleti na tako skropucalo, kot je konkretno ta organizacija. Ta je šla preko vseh mej dobrega okusa, da ne govorim o etiki, morali in človečnosti,« je oster Krabonja.
Tisti, ki iščejo pomoč oziroma jim jo kaka organizacija ponuja, naj temeljito preverijo organizacijo. Tako pri drugih osebah, kot pri institucijah, pravi Krabonja. Šoštaričevi te možnosti niso imeli, saj jim nihče ni znal povedati ničesar posebnega v zvezi z Belim tigrom.
»Za njih so naša vrata vedno odprta. Ne samo za to družino, ampak za vse ljudi, ki iskreno iščejo pomoč. Avtomobila Šoštaričevim sicer ne bomo mogli kupiti, ker tega ne zmoremo. Lahko pa jim pomagamo na kak drug način. A izključno pod pogoji, ki jih postavljamo mi,« zaključuje mariborski dobrodelnež.
