Belo krajino je pretresla novica o smrti Zdravka Malnariča s Kala pri Semiču, enega najbolj prepoznavnih slovenskih radiestezistov, bioenergetikov in zdravilcev. Umrl je v 70. letu starosti.
Novico o odhodu Zdravka Malnariča so v minulih dneh na družbenih omrežjih delili številni prijatelji, znanci in ljudje, ki jim je v življenju tako ali drugače pomagal. Med njimi tudi njegov dolgoletni prijatelj Danijel Ratkovič, ki je zapisal, da je bil Malnarič »veliki pozitivec, dobrotnik, izumitelj, zeliščar in človek posebne energije«.
Iskal pogrešane ljudi, vodo in odgovore
Zdravko Malnarič je desetletja veljal za eno najbolj znanih imen na področju radiestezije v Sloveniji. S pomočjo nihala, bajalice in, kot je sam verjel, intuicije je iskal pogrešane ljudi, vodne vire, izgubljene predmete ter pomagal ljudem pri različnih življenjskih in zdravstvenih težavah.
Ljudje so k njemu prihajali iz vse Slovenije, pa tudi iz Hrvaške, Bosne in drugih držav. Znano je bilo, da svojih storitev praviloma ni zaračunaval, vesel pa je bil, če so mu ljudje povrnili potne stroške ali se mu zahvalili na svoj način.
Njegova zgodba se je začela pred več kot štiridesetimi leti, ko je po naključju prebral članek o radiesteziji in iz radovednosti poskusil uporabljati nihalo. Sam je večkrat pripovedoval, da je eden prvih primerov, ki ga je prepričal o njegovih sposobnostih, povezoval pobeglega zapornika iz novomeškega zapora. Po njegovih besedah je nihalo pokazalo na Novi Sad, kjer so ga pozneje res našli.
Iskal tudi Madeleine McCann
V desetletjih dela se je nabralo veliko zgodb.
Malnarič je sodeloval pri iskanju pogrešanih oseb doma in v tujini, med drugim pa je javno govoril tudi o iskanju svetovno znane pogrešane deklice Madeleine McCann. Njegovo prepričanje je bilo, da je deklica še živa, o svojih ugotovitvah pa je pisal tudi njenim staršem.
V različnih intervjujih je pripovedoval še o iskanju vode, ukradenih avtomobilov, pogrešanih oseb in celo mineralnih nahajališč. Mnogi so njegove zgodbe poslušali z navdušenjem, drugi s skepticizmom, a skoraj nihče ni ostal ravnodušen.
Človek, ki je verjel v pomoč ljudem
Čeprav uradna znanost njegovih metod ni priznavala, so ga ljudje, ki so ga poznali, pogosto opisovali predvsem kot človeka velike srčnosti.
Na Kalu pri Semiču je sprejemal obiskovalce, pripravljal zeliščne pripravke, energijske kapljice in pomagal ljudem, ki so pri njem iskali nasvet ali podporo. Sam je večkrat poudarjal, da ga vodi predvsem želja pomagati ljudem.
V zadnjih letih je o njem nastalo več medijskih prispevkov in dokumentarnih zgodb, zanimanje za njegovo delo pa ni pojenjalo niti po upokojitvi. Še letos je v enem od intervjujev dejal, da ima danes celo več dela kot v času, ko je bil zaposlen.
Zdravko Malnarič bo v spominu mnogih ostal kot eden najbolj prepoznavnih Belokranjcev, človek, ki je verjel v nevidne energije, predvsem pa v pomoč ljudem. In ne glede na to, ali so ljudje verjeli njegovim metodam ali ne, mu vsi priznavajo eno stvar - vedno je bil pripravljen prisluhniti človeku v stiski.
