V Socialno-varstvenem zavodu Hrastovec so včeraj slovesno odprli varovane enote v prostorih depandans ob gradu, ki so ostali prazni po lanski izselitvi stanovalcev v hiše v Lenartu.
V preurejene prostore bodo do konca leta namestili 48 stanovalcev iz grajskega poslopja, ki ni več primerno za bivanje tako zahtevnih uporabnikov.
»Z današnjim odprtjem dokazujemo, da je mogoče ljudem z različnimi oblikami oviranosti ponuditi kakovostno in dostojno življenje v manjših, sodobnih enotah,« je ob tem povedal direktor Socialno-varstvenega zavodu Hrastovec Aleksander Gungl.
Vsaka od štirih varovanih enot ima 12 postelj, skupaj torej 48. Prve stanovalce so tja preselili na začetku tega meseca. Še 40 postelj za osebe z upadom kognitivnih sposobnosti je v enoti Lenart in tako ima Socialno-varstveni zavod Hrastovec skupno 88 postelj v varovanih enotah. Kot je dejal direktor, gre za ljudi, ki potrebujejo najbolj zahtevno podporo.
Uredili tudi zunanje varovano dvorišče
Preureditev dobrih 1600 kvadratnih metrov talnih površin v štirih etažah je zajemala pleskanje vseh prostorov, polaganje novih talnih oblog, montažo zunanjih senčil in zaščito vseh steklenih površin z varnostno folijo. Med drugim so namestili video nadzorni sistem, dodatne nočne luči nad posteljami in sistem za klic v sili.
Prenova je vključevala tudi ureditev zunanjega varovanega dvorišča in nabavo 24 novih postelj. V prihodnje naj bi dogradili še dodatno zunanje stopnišče s teraso, ki bo omogočalo neposreden dostop na zunanje dvorišče za stanovalce v nadstropju.
»Tako se lahko ljudje, ki jim je odvzeta svoboda, gibajo na svežem zraku v primernem okolju, kjer se je prijetno zadrževati in se lahko tudi družijo med seboj,« je pojasnil direktor.
Pri tem se v zavodu ne želijo ustaviti
»V gradu Hrastovec je še vedno 38 stanovalcev, ki si prav tako zaslužijo nove, primerne bivalne pogoje. Zato iskreno upam, da bodo pristojni prisluhnili vodstvu zavoda in nam omogočili, da tudi tem ljudem čim prej zagotovimo preselitev v okolje, ki bo varno, dostojno in spodbudno za življenje. To ni samo naša dolžnost, ampak skupna odgovornost družbe do najbolj ranljivih,« je dejal.
Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki je za danes odprto investicijo prispevalo nekaj več kot pol milijona evrov od skupno 700.000 evrov vrednega projekta, po besedah državnega sekretarja Luke Omladiča podpira ta prizadevanja.
»Vemo, da gradovi niso mesta, kjer bi bilo primerno imeti takšne ustanove. V naslednjih korakih upamo, da grad Hrastovec izpraznimo uporabnikov ter da postane prostor spomeniških oziroma kulturnih dejavnosti, ljudje pa živijo v primernih prostorih. Tisto, kar pa je naš cilj in tudi strategije o deinstitucionalizaciji, ki jo je sprejelo ministrstvo, je, da ljudje v kar največji meri zaživijo v skupnosti,« je povedal.
Župan Občine Lenart Janez Kramberger pravi, da je možnosti za drugačno rabo gradu več. »Kot lokalna skupnost smo kljub temu veseli današnjega dne. Grajsko poslopje je sicer dobro vzdrževano, a zdravljenje in skrb za te ljudi je v takšnih dislociranih oddelkih dosti bolj prijazno tako do njih kot do tistih, ki skrbijo zanje,« je povedal.
SVZ Hrastovec je bil osnovan leta 1948 in je največji tovrstni zavod v Sloveniji. V njem bivajo osebe, ki imajo težave v duševnem zdravju in težave v duševnem razvoju. Skupno ima okoli 570 uporabnikov.
