Vizjak o problematiki odpadnega blata in odlagališču v Metavi: Ne smemo si zatiskati oči pred takšnimi problemi

Maribor je danes obiskal minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. Kot je povedal župan Saša Arsenovič, je bil sestanek z ministrom Vizjakom zelo učinkovit. Pogovorili so se o opravilih, ki jih mora vsaka stran storiti, da bi bili projekti, ki so odprti, čim prej realizirani.

»Govorimo o reševanju problemov, ki imajo velik vpliv tako na občane kot na okolje,« je pojasnil Arsenovič in dodal: »Govorili smo o zahodni obvoznici in umeščanju te v prostor, o potencialni termični obdelavi odpadkov, odpadnem blatu, Mariborskem otoku, plovnosti reke Drave.«

»Tako država kot lokalna skupnost smo tisti, ki moramo dati v teh negotovih gospodarskih razmerah signal, luč na koncu tunela, da bo gospodarstvo čim hitreje okrevalo,« je še povedal Arsenovič, ki dodaja, da imajo na občini ravno zaradi negotovosti in posledic epidemije še večjo željo, da se projekti čimprej izvedejo.

Govora je bilo o realizaciji zahodne obvoznice

Po mnenju ministra Vizjaka bo projekt zahodna obvoznica zagledal luč sveta v nekem doglednem času. Ta projekt je namreč pomemben tako za Maribor kot za državo. Prav tako je uvrščen na seznam pomembnih investicij, pri katerih se bodo umaknile ovire za njihovo izvedbo.

»Verjamem, da bo postopek lahko potekal hitro in bo ta projekt zagledal luč sveta v nekem doglednem času,« je povzel Vizjak.

Govora je bilo tudi o pomembnih projektih povezanih z reko Dravo. Vizjak je povedal, da so to točke, kjer morajo najti rešitve v čim krajšem času: »Mislim, da se da v nekaj mesecih, kakšnem letu veliko tega rešiti.«

»Omenil bi, da lahko nekatere projekte, ki so danes na videz nerešljivi, rešimo skozi nove možnosti financiranja, primer je sklad za obnovo,« še dodaja Vizjak.

Dve možnosti ravnanja z odpadnim blatom

Kot je povedal Vizjak, ima ministrstvo pomembno vlogo pri problematiki ravnanja z odpadnim blatom: »Pripravili smo spremembo uredbe, ki sledi načelom krožnega gospodarstva. To se pravi, da se da tudi iz odpadkov narediti proizvod.« 

Prvi način ravnanja z odpadnim blatom je predelava tega odpadka v gradbeni proizvod. Pod strokovno določenimi pogoji se namreč lahko meša odpadno blato skupaj s pepelom v kompozit, ki postane gradbeni proizvod.

»Verjamem, da bo to lahko rešilo dobršen del problema komunalnega blata. Načelo ministrstva za okolje je, da postanemo samozadostni, ne pa da te probleme izvažamo,« poudarja Vizjak. Dodaja, da je epidemija pokazala ranljivost zdajšnjega sistema izvažanja v tujino.

Za sežigalnico v Slovenijo trenutno interes na petih lokacijah

Druga možnost so termične obdelave odpadnega blata, kjer v sušilnicah iz blata nastane energent, ki ga je možno kuriti. Vizjak dodaja, da je v Sloveniji za postavitev sežigalnice trenutno interes na petih lokacijah.

»Govorimo o regijskem pristopu. Na nivoju ministrstva bomo definirali območja, ki ne bodo identične razvojnim regijam, ampak bodo približno zaobjemale geografske celote, kjer se bodo ocenile količine odpadkov,« je še povedal. 

Odlagališče nevarnih odpadkov v Metavi breme iz preteklosti, ki se mora rešiti

Po sestanku je sledil še terenski ogled v krajevni skupnosti Malečnik - Ruperče, kjer se je Vizjak seznanil s problematiko poplavljanja Drave na tem območju in si ogledal odlagališče nevarnih odpadkov v Metavi. »To so bremena iz preteklosti, takih območij je v Sloveniji ogromno,« je komentiral omenjeno odlagališče.

»Sedanja koalicija se je zavezala pristopiti tudi k reševanju tega trdega oreha. Kolikor vem, je vsa upravna dokumentacija za to odlagališče na mizi, problem pa ostaja. Ne smemo si zatiskati oči pred takšnimi problemi in moramo pomagati pri reševanju,« je zaključil Vizjak.