V Mariboru danes poteka strokovni posvet o prehodu Maribora v krožno gospodarstvo, ki so se ga med drugim udeležili tudi ministrica za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, župan Andrej Fištravec in mnogi drugi.
Strokovni posvet, ki se je pričel danes ob 10. uri v Narodnem domu Maribor, daje poudarek predvsem trajnostnemu razvoju gospodarstva ter tako imenovanem krožnem gospodarstvu, cilj katerega je predvsem čim daljše zadrževanje različnih virov znotraj tega. Kot je v uvodnem nagovoru povedal župan Andrej Fištravec, je Mestna občina Maribor edina občina v Sloveniji, ki ima takšen model gospodarstva zapisanega v svoji strategiji.
Projekt predstavljen v Bruslju
"Z velikim veseljem sem se pred dnevi v Bruslju udeležil Evropskega tedna regij in mest, kjer so različna mesta in regije predstavljale pozitivne prakse, med njimi pa je bil tudi naš projekt Wcycle," je med drugim povedal Fištravec, ki je še dodal, da je to po njegovem mnenju to eden bolj kompleksnih projektov in da so bili odzivi in zanimanje v Bruslju izredno veliki in pozitivni.
Maribor kot zgled ostalim slovenskim mestom
Maribor je z razvojem tega projekta ne samo sočasen, ampak celo predčasen na področju gospodarskih praks, kot zadevo vidi župan, v mestu obstaja konsenz oziroma večinska podpora takšnim projektom. Župan je v uvodu poudaril: "Imamo namreč premalo surovin, da bi jih razmetavali, to pa pomeni, da odpadki postanejo surovina in to kar je do sedaj bil strošek postane prihodek. Za ljudi to pomeni boljšo storitev in dolgoročno sprejemljivost."
"Krožno gospodarstvo ni politična floskula, je nujno za preživetje v zahodni družbi," meni Fištravec.
Projekt, ki združuje javna podjetja
Mirko Špinzer, avtor projekta, meni, da imamo na tem področju vizionarski cilj. "Imamo znanje, imamo stroko, imamo gospodarstvo, imamo univerzo," poudarja Špinzer. Kot je na kratko predstavil projekt, je cilj povezovanje treh javnih podjetji - Snage, Nigrada in Energetike Maribor ter poskrbeti, da smeti ne postanejo samo smeti, ampak, da se vrnejo v ponovno uporabo. Tako bi biološke odpadke vrnili v zemljo, za ta del bi skrbela Snaga, tehnični material bi ponovno uporabili, za kar bi poskrbel Nigrad, ob enem pa bi povečali še izkoristek naravnih virov, kjer bi svojo vlogo prevzela Energetikah Maribor.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je ob tem poudarila pomembnost povezovanja sil v lokalnem okolju in trajnostno naravnane strategije ter vsem udeležencem zaželela uspešno realizacijo projekta.
Prvi projekt je sortirnica
Kot je novinarjem povedal Fištravec, je prvi in najpomembnejši projekt nova sortirnica odpadkov, ki je že v procesu realizacije. Naslednji je energetski objekt, ki je že tudi daleč v realizaciji, zanj skrbi Energetika Maribor, Nigrad pa se trenutno pripravlja na tovarno za izdelavo kompostnega gradbenega material. Sortirnica pa je še vedno prva in najpomembnejša, temeljni steber je že zastavljen. Glavno vprašanje je v tem trenutku okoljsko dovoljenje, na osnovi katerega pride tudi gradbeno dovoljenje, ko bo to razrešeno, bo zadevo potrdil tudi mestni svet, ki do sedaj še ni podprl projekta.
Obetajo se nova delovna mesta
Kot smo izvedeli, pa se s tem projektom odpirajo tudi nova delovna mesta. Natančnih izračunov koliko novih delovnih mest se bo ponudilo tako trenutno še ni, kot poudarja župan pa naj bi bilo v ožjem smislu pričakovati okoli 100 novih delovnih mest.
Kaj je projekt Wycycle?
Maribor je v prvi fazi prehoda v krožno gospodarstvo, kjer so se povezala tri občinska podjetja v večinski javni lasti. Snaga, kot zbiratelj in obdelovalec teh odpadkov ter Nigrad in Energetik, ki bosta odpadke predelovala oziroma jih izrabila kot vir energije. Krožno gospodarstvo v tej fazi prav tako odpira nova zelena delovna mesta, hkrati pa Maribor postavlja na evropski zemljevid naprednih zelenih mest ter mu omogoča ustvarjanje nove dodane vrednosti in nov gospodarski zagon.
