Namesto znižanja davka na dodano vrednost bi nas lahko doletelo povišanje davčne stopnje na 24 odstotkov.
Letos bo minilo pet let, odkar je vlada Alenke Bratušek v sklopu protikriznih ukrepov zvišala davka na dodano vrednost na 22 odstotkov in 9,5 odstotkov. Šlo naj bi za kratkotrajni začasni ukrep, po izboljšanju gospodarskega in javnofinančnega stanja v državi pa naj bi se davčne stopnje vrnile na 20 in 8,5 odstotkov.
A vlada Mira Cerarja po poročanju časnika Finance razmišlja sedaj celo o povišanju davčne stopnje DDV na 24 odstotkov.
Za višje plače potrebna skoraj milijarda
Sindikati zaposlenih v javnem sektorju zahtevajo zvišanje plač, svoje zahteve pa bodo 24. januarja jasno izrazili na množični celodnevni stavki. Stavkovne zahteve obsegajo zvišanje plač za 12 do 16 odstotkov in takojšnjo odpravo preostalih varčevalnih ukrepov, vključno z osemodstotnim znižanjem plačne lestvice iz leta 2012. To bi po ocenah vlade proračun obremenilo za skoraj milijardo evrov letno.
Bomo višje plače javnega sektorja plačali z višjim DDV?
Kot poročajo spletne Finance, naj bi vlada kot eno izmed možnosti proučevala tudi možnost dviga DDV iz 22 na 24 odstotkov. Na ministrstvu za finance sicer trdijo, da o tem ne vedo nič, a viri znotraj vlade potrjujejo, da naj bi bila možnost povišanja DDV eden izmed možnih načinov, kako v proračun pripeljati potreben denar. Zadnji dvig DDV je sicer v prvi polovici leta davčne prihodke v proračunu povišal za dobrih 200 milijonov evrov.
Evropa davke znižuje
Ugodne razmere v gospodarstvu so številne evropske države izkoristile za davčno razbremenitev zavezancev. Francija tako denimo napoveduje znižanje davka na dobiček na 25 odstotkov do leta 2022, Avstrija pa je ža znižala obdavčitev dela. Hkrati vlada Sebastiana Kurza razmišlja tudi o znižanju davčnih stopenj, s čimer bi spodbudili investicije gospodarstva.
Slovenija bi se z povišanjem DDV uvrstila med pet držav Evropske unije z najvišjo stopnjo DDV.
