Se mariborski nepremičninski trg končno prebuja?

Poročilo geodetske uprave razkriva stanje na slovenskem nepremičninskem trgu v lanskem letu, skriva pa tudi podatke o mariborskih nepremičninah. Na slovenskem trgu se sicer nadaljuje rast prometa, cene stanovanjskih nepremičnin pa so ostale približno enake. Večjemu povpraševanju na nepremičninskem trgu so botrovala večja gospodarska rast, rast zaposlovanja in plač, deflacija ter nizke obrestne mere. Pa lahko o podobni oživitvi trga govorimo tudi v Mariboru?

Padanje cen se je ustavilo

V štajerskih mestih se je preteklo leto nadaljeval trend oživljanja stanovanjskega trga. V Mariboru se je promet s stanovanji tako že drugo leto zapored nekoliko okrepil, predvsem proti koncu leta. Zaustavilo se je tudi padanje cen. Končno so skopnele tudi zaloge neprodanih stanovanj iz stečajev propadlih investitorjev, gradnje novih večstanovanjskih stavb pa zaenkrat ni.

Večje rasti prometa z nepremičninami še vedno ni

Kljub pozitivnim trendom na štajerskem nepremičninskem trgu še ni kmalu pričakovati večje rasti prometa ali obrata cen. Realno povpraševanje je zaradi nizke kupne moči prebivalstva še vedno razmeroma majhno, zaznati pa je tudi vse večje povpraševanje po najemu stanovanj. Razloge za to gre iskati tudi v visoki stopnji brezposelnosti in stečajih večjih zaposlovalcev.

V Mariboru cene le malenkost višje od tistih v Murski Soboto

V Mariboru je bila lani povprečna cena prodanega stanovanja 1050 evrov na kvadratni meter, v okolici mesta pa je bila cena 970 evrov na kvadratni meter. Za primerjavo. V Murski Soboti in ožji okolici je povprečna cena rabljenih stanovanj znašala 880 evrov na kvadratni meter.

Kaj pa hiše?

V štajerskih prestolnici so lani prodali 82 hiš, povprečna cena hiše pa se je vrtela okoli 106.000 evrov za 160 kvadratnih metrov in 510 kvadratnih metrov zemljišča, v okolici Maribora pa je bila povprečna cena 88.000 evrov za 160 kvadratnih metrov in 980 kvadratnih metrov zemljišča. Prodaja zazidljivih zemljišč pa je bila omejena na zemljišča za gradnjo enostanovanjskih družinskih hiš, saj povpraševanja po večjih zemljiščih za gradnjo večstanovanjskih ali poslovnih stavb še vedno ni.