Predsednik Resni.ca Zoran Stevanović, nekdanji policist in obraz proticovidnih protestov, je izvoljen za predsednika državnega zbora.
Predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović, ki se je zavihtel na drugo najpomembnejšo funkcijo v državi, je v javnosti postal znan kot prvi obraz protestnih shodov proti ukrepom za zajezitev epidemije covida-19.
Nekdanji policist, ki je prišel navzkriž tudi z zakonom, je politične izkušnje več kot desetletje nabiral v lokalni politiki.
Osebno in službeno ozadje
Stevanović se je rodil 23. februarja 1982 in prihaja iz Kranja. Deloval je kot policist, kjer mu je bilo očitanih več spornih dejanj. Nato se je zaposlil v lizinški družbi in pozneje delal kot samostojni podjetnik. Vodi tudi Zvezo vaterpolskih društev Slovenije.
Politično udejstvovanje je začel na lokalni ravni. Prvič je za župana Kranja kandidiral leta 2014, a vidnejšega uspeha takrat ni dosegel. Kandidaturo je ponovil leta 2018, ko je z listo Zoran za Kranj v mestnem svetu osvojil šest mandatov.
Decembra 2020 je ustanovil stranko Državljansko gibanje Resni.ca, ki jo danes tudi poklicno vodi. V župansko bitko v Kranju je vnovič vstopil leta 2022, ko je Resni.ca osvojila pet mandatov.
Politična pot in volitve
V tekmo za preboj v parlament je stranka prvič vstopila leta 2022, a ji preboj čez parlamentarni prag takrat ni uspel, podporo jih je namenilo 2,86 odstotka glasov volivcev. Dve leti kasneje je stranka prvič sodelovala na volitvah v evropski parlament.
Stevanović je ob vložitvi kandidatne liste poudaril, da se je končno tudi na evropskih volitvah pojavila stranka, ki jo bodo lahko volili tudi tisti, ki do sedaj niso bili slišani. Na evropskih volitvah Resni.ca ni bila uspešna, ji pa je preboj v parlament uspel na marčnih volitvah v državni zbor.
Na slednjih jo je podprlo 5,49 odstotka volivcev, kar ji je prineslo pet poslanskih mest.
Kontroverznosti in obsodbe
Stevanović je znan po ostri in neposredni politični retoriki, ob čemer ne varčuje s kritiko elit in političnega sistema. Večkrat je v javnih izjavah izpostavljal, da politika ni v lasti elit in da moč pripada ljudem, ne sistemu. Mnogi analitiki ga ocenjujejo za populista, zlasti pa za nekoga, ki bi lahko postal »enfant terrible« slovenske politične scene.
Tudi zato so poslanci leve sredine danes pozivali desni pol, naj vendarle premisli, koga bodo ustoličili za drugega človeka v državi. Ob tem so opozarjali tudi na njegove obsodbe. Čeprav je Stevanović pred volitvami v enem od televizijskih nastopov zatrdil, da v preteklosti ni bil pravnomočno obsojen zaradi poskusa preslepitve zavarovalnice in je zatrdil, da je zaradi prometne nesreče plačal zgolj kazen za prometni prekršek, sta POP TV in N1 razkrila, da ga je okrajno sodišče v Kranju novembra 2008 obsodilo zaradi poskusa kaznivega dejanja goljufije, sodba pa je postala pravnomočna sredi leta 2010.
Po navedbah N1 pa je v izreku sodbe pisalo tudi, da je Stevanović na podlagi sodbe okrajnega sodišča v Radovljici iz leta 2004 'pravnomočno predkaznovan' po 145. členu kazenskega zakonika, ki je leta 2004 opredeljeval ogrožanje varnosti.
A je Stevanoviću včeraj uspelo dobiti kar 48 glasov podpore. Čeprav je bilo glasovanje tajno, ob neprevzetih glasovnicah Levice in Vesne ter SD in enotnem nasprotovanju Svobode ni težko uganiti, da so ga poleg njegovih poslancev podprli še v trojčku NSi, SLS, Fokus, Demokratih in SDS.
Ali kot se je slikovito izrazil poslanec Svobode Lenart Žavbi: »Špricatelj in špricanec sodelujeta skupaj, zato da bosta dosegla novo vlado Janeza Janše.«
Protesti in javna prepoznavnost
V času tretje Janševe vlade je Stevanović v javnosti namreč postal znan kot prvi obraz protestnih shodov proti ukrepom tedanje Janševe vlade za zajezitev epidemije covida-19. Protestnike je takrat policija preganjala z vodnim topom. Na enem od protestov je policija Stevanovića tudi pridržala.
Zaradi protestov je takratni predsednik Borut Pahor oktobra 2021 povabil Stevanovića na pogovor, na katerem je ta na predsednika naslovil zahtevo po odstopu takratne vlade. Takrat je Stevanović na upravni enoti tudi podpisal listino, s katero se je zavezal, da stranka nikoli ne bo politično sodelovala s stranko SDS in njenim predsednikom.
Kar pa ne pomeni, da ne bi z njo sodelovala kot konstruktivna opozicija, je bilo zdaj razbrati iz njegovih izjav.
Je pa v zadnjih mesecih in tednih večkrat javno izpostavil, da stranka Resni.ca ne bo šla v koalicijo niti z Janšo niti s predsednikom Svobode Robertom Golobom.
Stališča in izvolitev
Z desnim polom ima sicer več stičnih točk, ko gre za programske usmeritve, zlasti ko gre za razbremenitev gospodarstva, oziroma nižje davke, ter boj proti korupciji. Bistveno manj pa so si blizu po pogledih na zunanjo politiko. Stevanović je suverenist, nasprotuje članstvu v Evropske unije in Natu, ko gre za gospodarsko sodelovanje pa meni, da bi se morala Slovenija pogovarjati z vsemi, tudi Rusijo in Kitajsko.
Ob tem, ko je bil danes Stevanović izvoljen z glasovi stranke, s katero je sodelovanje odrekal, pa je v današnjem nagovoru po izvolitvi izpostavil pomen zaupanja ljudi, ki da ni samoumevno.
»Je posojilo in kot vsako posojilo ga je treba vračati z delom, z odgovornostjo, z besedo, ki velja.«
