Slovenski trg preplavljen s ponarejenim medom: S temi triki boste v nekaj minutah razkrinkali ponaredke

V zadnjih mesecih inšpektorji uprave za varno hrano preiskujejo goljufive prakse večjih razsežnosti v slovenskem čebelarstvu. Nedavno je namreč odmeval primer čebelarstva iz Metlike, ki mu je bil odvzet ekološki certifikat.

Kot so poročali mediji, so inšpektorji med hišno preiskavo, ki so jo na podlagi odredbe sodišča opravili 7. januarja, našli tudi kozarce medu, kupljenega v Lidlu in drugih trgovinah. Prav tako pa je uprava za varno hrano zadržala tri tone njihovega medu, saj je bila v satju prisotna v ekološkem čebelarstvu nedovoljena snov.

Primer je tako znova odprl vprašanje, kako prepoznati pravi med in se izogniti ponaredkom.

Goljufije s ponarejenim medom

Med je postal dragocen izdelek, zaradi česar se na trgu pojavljajo goljufive prakse. Ena najpogostejših metod ponarejanja medu je mešanje z glukoznim sirupom, koruznim sirupom ali drugimi sladili, ki povečajo količino, a zmanjšajo kakovost.

Pri nekaterih izdelkih se doda prekomerna količina vode, kar vpliva na naravno sestavo medu. Prav tako se med, namenjen prodaji v trgovinah, pogosto segreva na visoke temperature in filtrira, kar mu podaljša rok trajanja, a zmanjša hranilno vrednost.

Kako prepoznati pravi med?

Ob nakupu medu je pomembno preveriti oznake na embalaži. Pogosto lahko na trgovinskih policah najdemo mede z oznako »mešanica medu iz EU in ne-EU«, kar pomeni, da se lahko v njih nahajajo različni mešani proizvodi neznanega izvora. Priporočljivo je izbirati med pri lokalnih čebelarjih, ki zagotavljajo sledljivost izvora in kakovost izdelka.

Obstaja več preprostih metod za prepoznavanje kakovostnega medu:

• Test v vodi: Pravi med se v vodi ne raztopi takoj, ampak pade na dno kozarca in ostane v kepi. Ponarejeni med pa se hitro raztopi in pomeša z vodo.
• Preizkus s prstom: Če kanete kapljico medu na prst in se ta takoj razširi ali steče, gre verjetno za ponaredek. Pravi med ostane v obliki kapljice.
• Kristalizacija: Pravi med sčasoma kristalizira, ponarejeni med pa ostane v tekoči obliki daljše obdobje.
• Test s plamenom: Če v med pomočite neprižgano vžigalico in jo nato poskusite prižgati, bo v primeru pravega medu zagorela. Če se ne prižge, je v medu verjetno preveč vode ali dodanih sladkornih sirupov.

Potrošniki naj tako izbirajo preverjene proizvajalce, berejo deklaracije in po potrebi opravijo osnovne domače teste. V primeru suma na ponarejen med ali neskladnosti lahko potrošniki sum prijavijo pristojnim organom, ki skrbijo za varnost živil.