Da ima Maribor veliko uspešnih športnikov je dejstvo in nanje moramo biti ponosni, saj nas s svojim trdim delom in trudom razveseljujejo skozi leto, ter ob enem nosijo naše ime v svet.
Le še dobrih deset dni nas loči do nove ski kros sezone, v kateri bomo ponovno lahko stiskali pesti za našega Filipa Flisarja, ki je svojo pot je začel kot alpski smučar. Kot sam velikokrat pove, ga je slednji začel dolgočasiti, začel je iskati druge stvari in našel ski kros. Samozavesten se je podal v nov šport in na zimskih olimpijskih igrah leta 2010 prvič resno opozoril nase, ko je dosegel osmo mesto. Temu je sledila neverjetna sezona, kjer je prvič osvojil mali kristalni globus v smučarskem krosu, v skupni razvrstitvi svetovnega pokala v Smučanju prostega sloga pa peto mesto. Leta 2015 je v osupljivem zaključku odločilne vožnje osvojil zlato medaljo in tako prvič osvojil medaljo s svetovnega prvenstva v smučanju v prostem slogu.
Ob začetku letošnjih priprav na novo sezono je za Mariborinfo povedal tudi nekaj o pogojih za trening: "V tem obdobju tu niso ne vem kako dobri, ampak ni nobenega problema za vse je isto, tako da je bilo fajn, saj pravim, smučati še znam, to sem ugotovil, tak da to je, so dobre novice, zdaj za naprej pa gremo na polno ne."
Filip se zadnje leto veliko ukvarja tudi s štirikrosom, to je eden izmed načinov, da ohranja kondicijo skozi celotno leto ob enem pa ohranja tekmovalni naboj..
Vražje dekle – Katja Koren
Katja Koren spada med zlato generacijo slovenskih smučark ali med tako imenovana »Vražja dekleta«, kot je slovenska javnost poimenovala naše smučarke. Je še ena izmed mariborskih športnic, ki je na snegu dosegala odlične rezultate. Njena največja uspeha sta zagotovo zmaga v superveleslalomu svetovnega pokala v alpskem smučanju in osvojitev slalomske bronaste kolajne na zimskih olimpijskih igrah v Lillehammerju. Poleg tega je bila še štirikrat na stopničkah za zmagovalce slaloma. V sezoni 1993/1994 je bila 11 v skupnem seštevku svetovnega pokala. Svojo tekmovalno kariero je zaradi poškodbe zaključila leta 1998.
Korenova je danes predsednica Fundacije za financiranje športnih organizacij in je še zmeraj predana športu, prav tako še vedno spremlja tekme alpskega smučanja.
Kot je večkrat povedala, ji je smučanje prineslo ogromno pozitivnega, a je za dekleta izredno težek šport, skoraj vse pesti veliko poškodb. Ji je pa šport prinesel veliko delovnih navad.
Sašo Bečirovič – od igralca do trenerja
Mariborčani pa niso dobri samo na snegu ampak tudi na parketu. Bečirović je začel kariero v domačem klubu KK Bistrica pred sezono 1996-97 pa je nato prestopil v Maribor Ovne. Pot ga je vodila v Pivovarno laško, Olimpijo nato pa v tujino in sicer v Bolognjo ter kasneje v Atene, Rim, Turčijo in Moskvo. Svojo kariero je končal leta 2015 od takrat dalje pa je na povabilo srbskega selektorja in trenerja Saše Đorđeviča, pomočnik trenerja pri grškemu in evropskemu velikanu klubske košarke Panathinaikos. Ves čas pa je bil Bečirovič tudi stalni član slovenske reprezentance.
Svoje znanje pa se je Sani odločil prenašati tudi na mladino. "Sanijeva šola je atraktivna za prav vse udeležence; za najmlajše igriva, zabavna in vselej zanimiva, starejšim pa ob užitku v košarkarski igri ponuja tudi možnost postati kar najboljši košarkar, celovita osebnost ob usklajevanju šolskih in športnih obveznostih."
Čeprav ni rojen Mariborčan, smo ga vzeli za svojega
Leon Štukelj, eden največjih Slovenskih športnikov je bil rojen v Novem mestu, v Maribor pa se je preselil leta 1927, ko je dobil mesto sodnika. Štukelj je nastopil na sedmih velikih tekmovanjih, poleg olimpijskih iger je udeležil še svetovnega prvenstva v Ljubljani, Lyonu, Luksemburgu in Parizu. Skupaj je osvojil 20 kolajn od tega 8 zlatih. Poleg vseh osvojenih kolajn pa je prejel še številna druga odlikovanja, med drugim je bil sprejeti v Mednarodni gimnastični hram slavnih in pa Hram slavnih slovenskih športnikov, leta 1989 mu je mesto Maribor podelilo zlati grb, leta 1996 pa je bil povabljen na otvoritev olimpijskih iger v Atlanti kot najstarejši še živeči olimpionik z zlato kolajno v žepu.
Leon Štukelj je bil od leta 1936 tudi član Rotary kluba Maribor, najstarejšega Rotary kluba v Sloveniji. Z okupacijo Jugoslavije je klub prenehal delovati aprila 194 s pomočjo Štuklja pa je leta 1993 ponovno prišlo Rotarijanstvo v Slovenijo.
To pa seveda niso vsi
Seveda pa Maribor premore še veliko več Mariborskih športnikov, med njimi so tako Ivo Daneu, Janez Kocmur, Matjaž Koželj, Metka Sparavec, Drago Grubelnik, Rene Mlekuš, Mitja Dragšič, Polona Hercog, Ilka Štuhec, Klemen Kosi, Mitja Robar, Jan Muršak, Miha Verlič in še mnogi mnogi drugi. O njih pa kdaj več drugič.
FOTO: Gimanstična zveza Slovenije in Facebook
