Nataša Kajba Gorjup

Nataša Kajba Gorjup

Predlagatelj pobude za enosmerni promet v Borštnikovi ulici je najverjetneje izhajal iz samo njemu znanih potreb zato, ga ne gre obsojati. Vprašanje pa je, če so predlagane rešitve na dolgi rok za stanovalce vzdolž cele ulice primerne in brez kasnejših finančnih posledic, saj obstaja realna možnost, da lahko na tem območju lokalna skupnost uvede plačljivo parkiranje.
Problematika parkirišč v Borštnikovi ulici je posledica povečanega števila stanovanjskih enot v objektih, ki so jih gradili različni investitorji glede na prvotne načrte gradnje soseske Nova vas II BS, ki sega v sredino osemdesetih let in kasneje povečanega števila vozil v gospodinjstvih, kar pa glede na videno ni več tako aktualno, saj je v ulici vse manj vozil parkiranih na pločnikih in zelenicah in je moč tudi sredi tedna in zvečer videti kar nekaj prostih označenih parkirnih mest vzdolž ulice.
Kot ena prvih stanovalk Borštnikove ulice bi rada poudarila, da je bil promet v Borštnikovi ulici strokovno pripravljen in potrjen na ustreznih organih tedanje lokalne skupnosti pred in ob izgradnji soseske ter je upošteval ustrezne možnosti vključevanja udeležencev na sosednje ulice in ceste. Kdo in kdaj je spremenil predmetne akte in dokumente? Ali je o tem odločal mestni svet?
Pred skoraj desetletjem je bila navedena problematika in predlog, ki ga je pripravil projektni biro obravnavana in kot je navedel predhodni komentator tudi zavrnjena. K zavrnitvi je pomembno prispevalo več dejavnikov. Med ostalim je bila zavrnitev zaradi tega, ker se ni upoštevalo potreb tukaj delujočih gospodarskih in storitvenih ter trgovskih dejavnosti, število parkirnih mest, ki bi jih lahko pridobili je bilo bistveno manjše, kot je bilo predvideno v predlogu, Borštnikova ulica je edina, ki je po njej mogoče speljati promet v primeru, ko pride do nepredvidenih zastojev ali del na Streliški cesti. Hkrati se je tedaj upoštevalo tudi potrebe in težave v sosednjih ulicah , torej ulici Dušana Mravljaka in Ulici Roberta Kukovca, ki sta brez pločnikov in nista ustrezno urejeni, da bi po njima bil lahko potekal promet za večje število vozil. Konec koncev je tedanja odločitev v MČ Radvanje temeljila na dejstvu, da na tem območju obstaja realno in pričakovano interes investitorja, da tudi tukaj uvede plačljive parkirne cone za uporabnike.
Posledično smo stanovalcem, ki so prihajali s pobudami na srečanje, že predhodno večkrat svetovali, naj skušajo v okviru stanovanjskih blokov in funkcionalnih zemljišč urediti ustrezne površine za parkiranje vozil, ki jih naj tudi sami financirajo, kar bi pomenilo tudi trajnejšo rešitev, ki bi povečala tudi vrednost njihovih nepremičnin.