MIHA KACAFURA: VSAKOMUR JE DOLOČEN ČAS SMRTI

Avtor v fotografijah preigrava vprašanja trajnosti, umrljivosti, oziroma človeškega odnosa do sebe in okolja (narave) ter nezavedanja življenjske krakotrajnosti. V bistvu s fotografskim pristopom posnema likovno umetnostno temo vanitasa.

Posebna oblika tihožitja – vanitas (ničevost) je umetniško delo, ki nakazuje prehodnost življenja, jalovost užitkov in gotovost smrti. V bistvu gre za kontrast simbolov bogastva, moči ter simbolov kratkotrajnosti in smrti.

Kot samostojna tema se je ta žanr razvil predvsem v nizozemski umetnosti v poznem 16. in 17. stoletju, čeprav so bila tihožitja vanitas znana že v rimski dobi, kasneje pa predvsem v pogrebni umetnosti. Osrednji simbol vanitasa je človeška lobanja, ki opozarja na gotovo smrt. Kasneje se je to širilo še na druge simbole, kot so gnilo sadje, milni mehurček, dim, ure, glasbene instrumente, cvetje, knjige, limono, pero, oreh, denar, zlomljeno čašo, križ, jajčno lupino ipd.

Vanitas nosi še dodatno simboliko, saj so predmeti postavljeni v neredu, kar v umetnosti ni ravno pogosto. To je z namenom prikaza nesmiselnosti hlepenja po materializmu v vsakdanjem življenju. V bistvu gre za opozarjanje na nečimrnost (v smislu ničevosti) in minljivost zemeljskih užitkov in dobrin. Tovrstna umetniška dela niso bila samo umetniška dela, ampak so pomembna moralna sporočila. Opomnijo nas, da so »nepomembni« užitki življenja, strasti, ambicij, ... nenadoma trajno izbrisani s smrtjo.

Nekaj besed o avtorju:
Miha Kacafura, rojen l. 1955, živi in dela v Mariboru. S fotografijo se ukvarja od leta 1968 in je od leta 2011 član Foto kluba Maribor. Imel je 7 samostojnih razstav ter sodeloval na 49 skupinskih. Pretežno se ukvarja s krajinsko (barvna), portretno in akt (ČB) fotografijo. Tudi v drugih zvrsteh oziroma tematikah se rad preizkuša.

Tokratno razstavo je avtor pospremil z besedami (citat):
Charlie Brown: Nekega dne bomo umrli, Snoopy!
Snoopy: Res je, toda vse druge dni smo še živi.

Prijazno vabljeni.