Predstavitev in portretiranje; mokri kolodij na steklu

V sklopu Festivala Fotografije Maribor vas vljudno vabimo na dopoldansko predstavitev mokrokolodijske fotografije ob 9h in celodnevno potretiranje z alternativnim postopkom fotografiranja s tehniko mokrega kolodija na steklu. 

Za fotografsko seanso so zaželjene rezervacije termina pri Žanu Koprivniku ([email protected], 040731400 ali preko zasebnega FB profila) zaradi lažje organizacije poteka fotografiranja, lahko se pa tudi oglasite kadarkoli med dnevom brez najave. 

Mokrokolodijski postopek je ena od zgodnjih fotografskih tehnik, ki jo je leta 1851 iznašel Frederick Scott Archer. Gre za fotografijo na steklo, ki je združevala natančnost in čistost enkratne daguerotipije in hkrati bila zmožna razmoževanja pozitivnih kopij s pomočjo negativa. S tem je postala najbolj vsestranska tehnika tistega časa ter je bila poglavitna metoda do nekje leta 1880, ko je v ospredje prišla suhoželatinasta plošča. 

V dopoldanski predstavitvi fotografiranja bo demonstriran in pojasnjen potek fotografiranja s postopkom mokri kolodij, spoznali bomo tudi različne fotoaparate in objektive ter si ogledali nekaj starih in modernih mokrokolodijskih fotografij.

Samo potretiranje traja dobrih 15 minut, po fotografiranju boste prejeli originalno stekleno ploščo, ki bo lakirana s sandarakovim lakom in s tem zaščitena pred vsemi zunanjimi dejavniki. Glede vseh ostalih podrobnosti prosim kontaktirajte Žana Koprivnika (kontakti so navedeni zgoraj).

Se vidimo! :)

O avtorju:
Žan Koprivnik je diplomirani dramski igralec, ki vse večji del svoje izraznosti išče znotraj medija fotografije. Pri svojem delu s klasičnimi analognimi postopki se posveča predvsem velikoformatni fotografiji in delu s alternativnimi fotografskimi tehnikami, pri čemer najvidnejše mesto zavzema postopek mokrokolodijske fotografije, s katero se ukvarja od leta 2010. Preko mokrega kolodija se je spoznal tudi s slanim in albuminskim tiskom, cianotipijo ter ostalimi tehnikami kontaktnega tiskanja, ki po njegovem mnenju omogočajo izredno širino izraznosti v primerjavi z digitalnim delom. Posebnost starinskih tehnik je predvsem v počasnosti, ki prisili ustvarjalca k tehtnemu premisleku in preudarku znotraj ustvarjalnega procesa. Igralski in fotografski poklic sta nekaj, kar dojema kot zelo sorodno, saj se v obeh primerih oseba ukvarja z raziskovanjem znanega in neznanega sveta, z zgodbo posameznika ali družbe, z razmišljanjem o delovanju sveta na mikro in makro ravni. Tako igra kot fotografija nosita duh časa ter znotraj danega konteksta kritično presojata delovanje družbe, v kateri živimo, a hkrati na zelo drugačen način pripovedujeta zgodbo. In ravno v tej drugačnosti je fotografija tista entiteta, ki je zmožna samo obstajati in preko opazovalčeve lastne interpretacije vplivati, sporočati in vzbuditi.