Razstava Branko Lipnik: Na postaji

Razstava Branka Lipnika Na postaji odpira prostor tihih, spregledanih trenutkov sodobnega vsakdana, ujetih v žanrskih motivih železniških postaj in poti. Avtor v svojih slikah s postaj in potnikov, kot pravi sam, poskuša ujeti trenutek, ko je »potnik« v nenehnem vrvežu v pogovoru sam s seboj, pri čemer se iz intimnega doživetja rojevajo prizori z izrazito simboliko, od osamljenih figur do slutnje odhodov in prihodov.

Branko Lipnik se je rodil leta 1945 v Mariboru. Po srednji šoli se nimogel takoj odločiti za poklic, potoval je po svetu, delal v tekstilnih tovarnah, na avstrijskih avtocestah … To so bila hipijevska šestdeseta leta. Nato se je vpisal na Pedagoško akademijo v Mariboru, kjer je doštudiral likovno vzgojo. Leto in pol se je poskušal tudi na študiju arhitekture v Ljubljani. V Mariboru sta nanj najbolj vplivala profesorja Maks Kavčič in Lajči Pandur.

Po uspešnem šolanju ga je pot zanesla v Horjul. Takrat je bila tam šola še celodnevna. Poleg likovnega pouka je vodil še različne krožke. Z učenci je postavljal razstave njihovih izdelkov, igrali so v lutkovnih ali gledaliških predstavah in sodelovali pri različnih projektih: turističnih zloženkah, knjižicah, koledarjih, razstavah ob pomembnih obletnicah …

V Ljubljani je prišel v družbo slikarjev, z njimi odhajal na likovne kolonije in začel razstavljati. Vendar je raje iskal svoje slikarske poti. V Horjulski dolini je prišel v bolj tesen stik z naravo, a mariborskega mestnega utripa ni pozabil. Tako so motivi na njegovih slikah vzačetku mestne ulice, pogosto z osamljeno figuro ali dvema, stara hišna vrata, kasneje ribiške mreže in tihožitja, ciklus mostov in vedno bolj pokrajinske vedute brez arhitekture. Tu in tam se je spoprijel tudi s portretom, v zadnjem času pa išče svoj izraz v stiliziranem upodabljanju literarnih in drugih likov.