To je načrt Nata v primeru vojne z Rusijo. Povezan je s Slovenijo

Nato razvija več kopenskih koridorjev za hitrejšo premestitev ameriških vojakov in oklepnih vozil na prvo bojno linijo v primeru odprte vojne z Rusijo, piše britanski Telegraph, ki se sklicuje na vojaške vire.

Pomen logističnih poti in organizacija obrambe

Ameriški vojaki bi se izkrcali v eni izmed petih pristanišč in se usmerili po vnaprej načrtovanih logističnih poteh, da bi se soočili z morebitnim napadom Moskve, so za Telegraph povedali uradniki.

Najvišji voditelji Severnoatlantskega zavezništva v zadnjem času vse bolj poudarjajo, da se morajo zahodne vlade pripraviti na konflikt z Rusijo v naslednjih dveh desetletjih. 

Logistične poti so postale prednostna naloga, odkar so voditelji Nata lani v Litvi pristali na pripravo 300.000 vojakov, ki bodo v visoki pripravljenosti za obrambo zavezništva.

Obstoječi načrti predvidevajo izkrcanje ameriških vojakov v nizozemskih pristaniščih, nato pa bi se vkrcali na vlake, ki bi jih prepeljali skozi Nemčijo in naprej na Poljsko. V primeru ruske invazije na Nato bi ameriške čete odposlali v pristanišče Rotterdam, nato pa jih prepeljali proti vzhodu.

Ameriški vojaki v Sloveniji?

V ozadju se dogovarjajo tudi o razširitvi poti na druga pristanišča, da bi zagotovili, da ruske sile ne morejo prekiniti kopenskih komunikacijskih linij. 

Generalpodpolkovnik Alexander Sollfrank, načelnik Natove logistične komande Jsec, je za Telegraph povedal, da »Ukrajina močno trpi zaradi ruskih daljnosežnih raketnih napadov na logistične sisteme.«

Če bi rusko bombardiranje prizadelo Natove sile, ki vstopajo iz Nizozemske, in uničilo severnoevropska pristanišča, je zavezništvo pripravljeno preusmeriti pozornost na pristanišča v Italiji, Grčiji in Turčiji. 

Iz italijanskih pristanišč bi se ameriški vojaki lahko premaknili po kopnem preko Slovenije in Hrvaške do Madžarske, ki meji na Ukrajino. Obstajajo podobni načrti za premestitev sil iz turških in grških pristanišč preko Bolgarije in Romunije do vzhodnega krila zavezništva. Prav tako se pripravljajo načrti za prevoz čet skozi balkanska pristanišča, pa tudi skozi Norveško, Švedsko in Finsko.

Pregledi logističnih poti

V zadnjih petih letih je Nato izvajal preglede za odkrivanje različnih poti, ki bi jih lahko uporabili za dostavo vojakov v primeru ruske invazije. 

Posebno se preučujejo pristanišča v severni Evropi, kot so Nizozemska, Nemčija in baltske države, ki so občutljive na ruske raketne napade.

Generalpodpolkovnik Sollfrank trdi, da je »vse zasnovano tako, da zagotavlja potrebno odpornost«. Toda po opozorilu, da ima Nato le pet odstotkov potrebne protizračne obrambe za pokrivanje svojega vzhodnega krila, so poveljniki zaskrbljeni glede zmogljivosti za obrambo svojih ključnih logističnih središč.

Problem protizračne obrambe

»Opazovali in ocenjevali smo rusko vojno v Ukrajini ter ugotovili, da je Rusija napadala ukrajinske logistične ladje,« je dejal. 

»To vodi k zaključku, da ogromne logistične enote, kakršne poznamo iz Afganistana in Iraka, niso več možne, ker bodo zelo zgodaj v primeru konflikta napadene in uničene,« trdi.

»Kar zadeva protizračno obrambo, je vedno pomanjkljiva. Ne morem si zamisliti situacije, kjer bi imeli dovolj protizračne obrambe. To je dober primer, kjer velja vojaško načelo 'če želiš biti močan povsod, nisi močan nikjer'.«