Letošnji mednarodni dan gozdov, namenjen ozaveščanju o pomenu gozdov za ljudi, poteka pod geslom Gozdovi in inovacije - nove rešitve za boljši svet. Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) ob tem med drugim izpostavlja pomen inovacij in novih tehnologij pri skrbi za gozd, kamor sodi tudi boj proti njegovemu krčenju in degradaciji.
FAO ob letošnjem dnevu poudarja, da je z inovacijami in novimi tehnologijami mogoče še natančneje usmerjati razvoj gozdov in spremljati njihovo stanje, so povzeli na Zavodu za gozdove Slovenije, kjer tudi vse več uporabljajo nove tehnologije, s katerimi lahko še natančneje določajo potrebne ukrepe gospodarjenja z gozdovi.
Nove tehnološke rešitve lahko pomagajo tudi v boju proti krčitvam in degradaciji gozdov. Kot pojasnjujejo, satelitski posnetki in inovacije na področju brezpilotnih letal med drugim omogočajo hitrejše odkrivanje obsežnih krčenj gozdov v amazonskih pragozdovih. Tehnološke inovacije pomagajo tudi pri odkrivanju in gašenju gozdnih požarov, zaradi katerih po svetu letno izgubimo 70 milijonov hektarjev gozdov.
»Gozdovi so bistveni za prihodnost in zdravje planeta ter dobro počutje ljudi,«
poudarjajo v FAO. Ti pokrivajo skoraj tretjino zemeljske površine in ljudem zagotavljajo številne dobrine, pomagajo v boju proti podnebnim spremembam, ščitijo biotsko raznovrstnost, tla, vodne vire in služijo kot območja, kjer lahko ljudje pridejo v stik z naravo.
»Inovacija in digitalizacija prehajata v vse pore našega življenja in gozdarstvo pri tem ni izjema. Z novimi tehnologijami, ki so v pomoč pri načrtovanju razvoja gozdov, bomo lahko tudi lastnikom gozdov ponudili še bolj izpopolnjene informacije o njihovem gozdu in usmerjali nadaljnje ukrepe v gozdovih,«
ob dnevu gozdov povzel direktor zavoda za gozdove Gregor Danev.
Površina gozdov v Evropski unije sicer narašča in je leta 2021 pokrivala 39 odstotkov površine Evropske unije, kar je približno pet odstotkov več kot leta 2000, je pred mednarodnim dnevom gozdov objavil državni statistični urad. Zaradi pogozdovanja in naravne obnove gozdov so se povečale tudi zaloge lesa v gozdovih, ki so leta 2021 znašale okrog 29 milijard kubičnih metrov. V Sloveniji je ta količina obsegala okrog 360 milijonov kubičnih metrov ali približno odstotek vseh lesnih zalog Evropske unije.
Se pa po navedbah statističnega urada v Evropske unije znižuje zaposlenost v gozdarstvu, in sicer je bilo v gozdarski dejavnosti leta 2021 zaposlenih približno 473.100 oseb, kar je 16 odstotkov manj kot v letu 2000.
Po Sloveniji vrsta prireditev
Ob mednarodnem dnevu gozdov zavod za gozdove tradicionalno pripravi vrsto prireditev po Sloveniji, s katerimi želi širši javnosti predstaviti pomen gozdov in gozdarstva.
Kot so sporočili, bo osrednji dogodek potekal na Pečovniku v Mestnem gozdu Celju, kjer bodo med drugim predstavili dve novi tematski poti - Pot velikank in Zgodovinski gozd - ter razglasili najvišje drevo v Sloveniji. Gre za 67,02 metra visoko 140 let staro Pečovniško duglazijo.
Ob letošnjem mednarodnem dnevu gozdov so v Zavodu Štirna in zavodu za gozdove predstavili tudi izobraževalno serijo Gozdarji za Naturo 2000. V skupno devetih videih in enem priročniku so predstavili dobre prakse upravljanja z gozdom v Naturi 2000, so sporočili skrbniki projekta Živim z naturo 2000. S primeri dobre prakse predstavljajo tudi štiri ukrepe v gozdovih Nature 2000, za katera lahko lastniki gozdov v sodelovanju z revirnimi gozdarji pridobijo sredstva gozdnega sklada.
Starejše novice
