Kmalu bo nastopil poletni solsticij ali kresna noč, ki označuje začetek poletja. Po starodavnem verovanju je to dan moči, tudi pri nas pa ga številni staroverci še vedno praznujejo.
Poletni solsticij je po starodavnem verovanju dan moči. Ob tem času naj bi bile meje med svetovi najtanjše, energije narave pa najbolj naklonjene manifestaciji vseh vrst.
Kresna noč
Tradicionalno se je na ta dan častilo vez z naravo. Poletni solsticij je prelomna točka tudi za moč sonca. Od takrat naprej namreč sonce pojema in predniki so zato verovali, da bo zakurjen ogenj na kresno noč soncu pomagal ohraniti in pomnožiti njegovo moč. S kresovi so želeli biti čim bližje nebu, zato si jih prižigali na vrhovih hribov, okrog njih pa peli, plesali, skakali čezenj ali skozenj ter hodili po žerjavici.
Poletni solsticij ali Sončev obrat nastopi, ko se severna polobla Zemlje zaradi nagnjenosti njene osi najbolj približa Soncu. Letos se bo zgodil ta četrtek, 21. junija, ob 12.07 po srednjeevropskem času.
Kaj po tradiciji prinaša poletni solsticij? Po starodavnem verovanju lahko pričakujemo intenziteto, ki jo prinaša kozmična energija in bo osvetlila vsa tista področja našega življenja, ki potrebujejo pozornost. Staroverci verujejo še, da naj bi ob tem pojavu čudežno delovala tudi voda. Umivanje v njej naj bi prineslo zdravje in lepoto, neporočena dekleta pa naj bi v odsevu vode celo zagledala bodočega moža.
Kresno noč še vedno praznujejo tudi slovenski staroverci
Na ta dan so staroverci izvajali obrede zdravljenje planeta, vidstva, ljubezni, spolnosti, ustvarjalnosti, sreče, zdravja, želja in zaščite. Društvo Slovenskih starovercev tudi letos pripravlja praznovanje kresne noči na gradu Sveta Jurjeva gora s pričetkom jutri ob 15. uri.
Tudi drugod po Evropi potekajo različna praznovanja prestopa v nov letni čas, med drugim solsticij vsako leto, ob britanskem Stonehengeu, slavi na tisoče obiskovalcev.
