Ob mednarodnem dnevu boja proti revščini, ki ga obeležujemo 17. oktobra, podatki kažejo, da Slovenija ostaja med državami z najnižjim tveganjem socialne izključenosti v Evropski uniji.
Generalna skupščina Združenih narodov je 17. oktober razglasila za mednarodni dan boja proti revščini, prvič pa smo ga obeležili leta 1992.
Namen dneva je ozaveščanje o revščini in spodbujanje ukrepov za zmanjšanje družbenih neenakosti po svetu.
Revščina je kompleksen pojav, ki ga države merijo na različne načine.
V Evropski uniji statistični uradi spremljajo relativno revščino, ki ne pomeni popolnega pomanjkanja, temveč opisuje položaj ljudi, ki si zaradi nizkega dohodka ne morejo privoščiti življenjskega standarda, običajnega za okolje, v katerem živijo.
Stopnja tveganja revščine pod evropskim povprečjem
Relativno revščino izražamo s stopnjo tveganja revščine. Lani je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo 13,2 odstotka ali 276.000 prebivalcev Slovenije.
Stopnja tveganja revščine je bila najvišja v letih 2013 in 2014 (14,5 odstotna), nato je postopno upadala do leta 2019 (12 odstotna), v zadnjih petih letih pa je znova naraščala.
V obdobju med letoma 2014 in 2024 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji nižja od evropskega povprečja.
Stopnja tveganja revščine najvišja med starejšimi
Lani je bila stopnja tveganja revščine najvišja med starejšimi od 64 let. Ženske so bile bolj izpostavljene nevarnosti, da zaidejo v revščino, predvsem starejše od 64 let. Z
Z višjo starostjo se ta delež še veča, saj je stopnja tveganja revščine med ženskami, starimi 75 let ali več, znašala 29,7 odstotka.
Upoštevajoč dokončano izobrazbo, pri kateri se tudi pojavljajo večje razlike v stopnji tveganja revščine, pa je bila slednja najvišja med prebivalci z osnovnošolsko izobrazbo ali manj, najnižja pa med tistimi s terciarno, tj. najbolj izobraženimi.
