Slovenka na Švedskem: Švedi so drugačni od nas Balkancev, zaupajo oblastem in stroki

34-letna Karmen Kolar Olofsson, profesorica matematike in tehnike na gimnaziji, z možem in dvema majhnima otrokoma živi v mestu Rönninge, jugozahodno od Stockholma. 

»Ravno poleti smo se preselili v hišo, ki smo jo kupili meseca marca, ko se je korona začela in smo bili malo zaskrbljeni, če se bodo cene znižale zaradi korone (v medijih se je veliko govorilo o tem). Izkazalo pa se je, da zaradi korone dela več ljudi od doma in se je povpraševanje po hišah povečalo. Mnogi ne rabijo več živeti v stanovanju v središču Stockholma, če lahko delajo od doma v hiši, kjer imajo več prostora in več svobode za gibanje, ne da bi bili v stiku s preveč ljudmi, kar je rizično za okužbo. Zanimiv efekt korone je torej, da čedalje več ljudi dela od doma in po mojem mnenju bo to za določene poklice, kjer je to mogoče, postala povsem običajna praksa,« pravi.

Švedska velja za posebnost v boju z novim koronavirusom

Delo na daljavo se na Švedskem dobro obnese, razlaga Karmen, saj obstaja zaupanje med delodajalcem in zaposlenimi: »Delodajalec zaupa zaposlenemu, da se bo delo naredilo in ne potrebuje preverjati, če je zaposlen delal svojih osem ur. Hierarhije načeloma tukaj ni.«

Kakšen vpliv ima korona na šolstvo? 

»Vrtci in osnovne šole so bili na Švedskem odprti tudi med prvim valom korone, medtem ko so gimnazije izvajale poučevanje na daljavo. Poučujem matematiko in tehniko na tehnični in naravoslovni gimnaziji in moram reči, da je poučevanje na daljavo pozitivno preseglo vsa pričakovanja.

Z novim šolskim letom so učenci spet v šolskih klopeh in, kar je potrebno izpostaviti tukaj, je, da načeloma ni nekih ostrih ukrepov, s katerimi bi dijakom diktirali, naj si redno umivajo in razkužujejo roke ali jim prepovedovali, da se objemajo. Veljajo priporočila za ohranjenje razdalje. V razredu so klopi razmaknjene, kolikor se le da, urnik pa je prilagojen tako, da ni gneče na hodnikih ali med kosilom. Dijaki višjih letnikov imajo enkrat na teden poučevanje na daljavo. 

Ob prvih znakih prehlada, kot je na primer boleče grlo, morajo ostati doma. V šolo se vrnejo šele dva dni po tem, ko simptomi izginejo. Če pa pride v razredu do potrjene okužbe s covid-19, gre cel razred v karanteno.«

Kakšno je trenutno stanje na Švedskem z okužbami z novim koronavirusom?

»Nekateri učenci in dijaki uporabljajo zaščitne maske, nekateri učitelji vizir, vendar nikjer niso obvezne. Če jih uporabljajo, je to zgolj po njihovi volji.

Starejši ljudje in tisti, ki so v rizičnih skupinah, nosijo maske in plastične rokavice na javnih prevozih in v trgovinah. Sicer pa življenje poteka normalno, ljudje nakupujejo v Ikei, hodijo v kino in v restavracije, seveda z omejenim številom ljudi in z oznakami, ki omogočajo, da se lahko držijo predpisane razdalje. Večinoma se vsi kar zgledno držijo priporočil, saj jih ni preveč in ker si to iskreno želijo, ne ker bi jih kdo silil. Švedi kot narod so drugačni od nas 'Balkancev'. Tu je v družbi visoka raven medsebojnega zaupanja, zaupanja oblastem in stroki.

Ljudje s simptomi res ostajajo doma in se tudi testirajo. Karantene so samo lokalne.«

»In še eno razliko sem opazila. Pri nas o priporočilih ne odločajo politiki, ampak strokovnjaki. Ljudje zaupajo državnemu epidemologu Andersu Tegnellu. O korona ukrepih namreč odloča javni zdravstveni organ in ne politiki, kot v drugih državah. Kolikor vidim po poročilih, se število mrtvih zaradi korone na Švedskem iz dneva v dan manjša, po drugi strani pa se število okuženih v Stockholmu spet dviguje, tako da ne vem, mogoče bomo tudi mi dobili drugi val korone. 

Odvisno od tega, kaj bo prinesla jesen. Če se bodo pojavila nova žarišča, se nam obetajo strožje omejitve.«

Karmen svoj oris korona stanja v Skandinaviji zaključi z mislijo: »Na Švedskem se držimo načela: 'Potrpi, zdrži, ohranjaj razdaljo.'«