Na enem najbolj prometnih križišč v Mariboru je danes zrasla nenavadna čakalnica. Z njo opozarjajo na težave, s katerimi se srečujejo pešci in kolesarji.
Na križišču Titove in Partizanske ceste ter Prešernove ulice v Mariboru so danes, 22. oktobra, postavili začasno čakalnico na zeleno luč.
Z nenavadno postavitvijo želijo opozoriti na predolge čakalne čase in druge pomanjkljivosti semaforskih ureditev, ki vsakodnevno povzročajo težave pešcem in kolesarjem.
Gre za začetek kampanje Semafor brez for, ki jo pripravlja Koalicija za trajnostno prometno politiko, v katero je povezanih 23 nevladnih organizacij.
Kot so poudarili na današnji novinarski konferenci, želijo s kampanjo spodbuditi spremembe semaforskih ureditev, ki bi omogočile varnejše, hitrejše in udobnejše prečkanje cest.
Na zeleno luč v Mariboru čakali tudi 80 sekund
Blaž Gamse z Inštituta za politike prostora je pojasnil, da so v okviru kampanje analizirali 15 izbranih križišč v Mariboru, Ljubljani in Kranju. Pri tem so merili trajanje rdečih in zelenih luči, preverjali delovanje tipk za pešce ter opazovali vedenje udeležencev v prometu.
Posebej problematična se jim zdi ureditev, pri kateri morajo pešci in kolesarji za zeleno luč obvezno pritisniti na tipko. Če tega ne storijo pravočasno, lahko ostanejo pred rdečo lučjo, čeprav imajo avtomobili v isti smeri že zeleno.
Na križišču Ceste proletarskih brigad in Ljubljanske ulice so tako izmerili čakanje na zeleno luč tudi do 80 sekund.
Opazili so celo kolesarje, ki so se dolgemu čakanju izognili tako, da so izbrali daljšo pot in cesto prečkali na bližnjem prehodu za pešce.
Na opazovanih lokacijah, kjer je bil pritisk na tipko pogoj za zeleno luč, so zabeležili približno dvakrat višji delež prečkanj pri rdeči luči kot na lokacijah brez tega pogoja.
Pri uvozu na Trg svobode v Mariboru pa so zabeležili skoraj 80 odstotkov prečkanj pri rdeči luči.
Gamse je ob tem opozoril, da ugotovitve same po sebi še ne dokazujejo, da obvezno pritiskanje tipke povzroča prečkanje pri rdeči luči, saj na vedenje vplivajo tudi prometne razmere in značilnosti posameznega križišča.
Kljub temu po njegovih besedah kažejo, da težav ni mogoče pripisovati zgolj prometni kulturi posameznikov, temveč je treba preveriti tudi ustreznost semaforskih programov.
Zelena luč traja le sedem sekund, predlagajo spremembe
Na težave je opozoril tudi Žiga Ozvaldič, predsednik Mariborske kolesarske mreže, ki meni, da je med strateškimi cilji Mestne občine Maribor glede trajnostne mobilnosti in dejanskim stanjem na cestah precejšen razkorak.
Kot primer je izpostavil prav križišče, na katerem je potekala novinarska konferenca, kjer zelena luč za pešce traja le sedem sekund.
Takšni intervali so po njegovih besedah posebej problematični za starejše, gibalno ovirane in starše z majhnimi otroki.
Predlagajo, da čakanje na zeleno luč praviloma ne bi presegalo 60 sekund, zeleni intervali pa bi morali biti dovolj dolgi za varno prečkanje.
Opozoril je tudi na ureditev na Ptujski cesti, kjer se pešcem in kolesarjem zelena luč prižge pet sekund pozneje kot avtomobilom, ki zavijajo desno. Kot možno rešitev predlagajo, da bi pešci in kolesarji zeleno luč dobili dve do tri sekunde pred avtomobili, saj bi bili tako voznikom bolje vidni.
»Ne pričakujemo, da bomo imeli pešci in kolesarji vedno in povsod prednost. Želimo pa si, da bi bil naš čas in naša varnost enako pomembna kot varnost tistih za vetrobranskim steklom,« je poudaril Ozvaldič.
Petra Očkerl, pomočnica direktorja Inštituta za politike prostora, je ob tem opozorila na še eno mariborsko posebnost.
»Na poti od Ljudskega vrta do železniške postaje moramo šestkrat pritisniti gumb. Gre za razdaljo dobrih 1000 metrov,« je ponazorila.
Dodatno težavo predstavljajo tipke, ki so ponekod nameščene na neustreznih mestih, zaradi česar jih kolesarji, starši z vozički in drugi uporabniki težje dosežejo.
Kot primera dobrih praks je navedla Nizozemsko, kjer inteligentni semaforji s pomočjo senzorjev prilagajajo delovanje prometnim razmeram, ter Tirano, kjer odštevalniki prikazujejo trajanje zelenih luči.
Organizatorji kampanje zato Mestno občino Maribor pozivajo k sistematičnemu pregledu semaforskih programov in njihovi prilagoditvi potrebam pešcev in kolesarjev.
Ob tem k sodelovanju vabijo tudi prebivalce, ki lahko opozorijo na problematične semaforje v svojih mestih. Zbrane ugotovitve nameravajo posredovati pristojnim odločevalcem in tako spodbuditi konkretne izboljšave.
