Nasilje v družini predstavlja vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana ali članice proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve in telesno kaznovanje otrok.
V policiji ugotavljajo, da nasilje v družini predstavlja precejšen del njihovega delovanja.
Policisti letno obravnavajo približno 80.000 različnih kaznivih dejanj, od tega kar več tisoč primerov nasilja v družinskem okolju, od na videz blagih oblik z manj opaznimi posledicami do tistih najhujših, kot so umori v družini.
Kaznivi dejanji, ki ju v okviru družine obravnava policija, sta nasilje v družini ter zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje.
Skoraj 300 primerov nasilja v družini
Na območju Policijske uprave Maribor je bilo do konca junija obravnavanih skupaj 295 primerov nasilja v družini.
Od tega je bilo obravnavanih 94 primerov nasilja v družini, ki so vsebovali elemente kaznivega dejanja ter 201 primer nasilja v družini, kjer ni bilo zaznanih elementov kaznivega dejanja in so dejanja bila obravnavana kot prekršek po Zakonu o varstvu javnega reda in miru.
Več kot 100 prepovedi približevanja
Na območju Policijske uprave Maribor je bilo v letu 2024 izrečenih 105 ukrepov prepovedi približevanj, število ukrepov je skupno tako za primere nasilja v družini, ki se obravnava kor kaznivo dejanje ali kot prekršek.
Mariborski policisti še poudarjajo, da delujejo usklajeno z vsemi organi in organizacijami, ki se borijo proti nasilju v družini, in so tudi nasveti žrtvam usklajeni ter so združeni v spodnji publikaciji.
Trajne psihične in čustvene posledice
Dodajmo, da je Državni zbor leta 2016 potrdil spremembe Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki vpeljujejo ničelno toleranco do nasilja v družini, vključno do telesnega kaznovanja otrok.
Dolgotrajne posledice nasilja v družini so namreč za žrtev večplastne in segajo na različna področja njenega življenja.
Nasilje ne pušča zgolj fizičnih poškodb, ampak tudi trajne psihične in čustvene posledice, kot so težave v medosebnih odnosih, zmanjšana samopodoba, občutki sramu in strahu, tesnoba, depresija, posttravmatski stresni sindrom ter telesne težave, ki segajo od nespečnosti do kroničnih zdravstvenih težav.
