Ste na domačem dvorišču trčili v korito, pa bi radi uveljavili »parkirišče«? Tako vas bodo zavarovalnice dobile pri goljufiji.
Tudi pri nas so vse pogostejše zavarovalniške prevare, največ jih je pri avtomobilskih zavarovanjih. Po nekaterih ocenah naj bi se za vsako deseto prijavo škode pri avtomobilskih nesrečah skrivala goljufija. In ker so goljufi vse bolj iznajdljivi, tudi zavarovalnice za odkrivanje prevar najemajo prave forenzike, ki s pomočjo računalnikov natančno izračunajo potek prometnih nesreč.
Ne prometna nesreča, ampak prevara
Najpogostejši poskus prevare je prijava škode, ki naj bi na avtu nastala kot posledica trka na parkirišču. Ob poškodbah, kot je ta, pa zavarovalniški forenziki hitro ugotovijo, da ne gre za trk drugega vozila temveč prevaro.
»Kakšni drog ulične razsvetljave, ali kakšna ograja ali karkoli podobnega. Ni pa možno, da bi takšna poškodba nastala s pomočjo drugega vozila,« opaža Jože Škrilec, prometni strokovnjak in zavarovalniški forenzik.
Namerno pred vozilo?
Na Kitajskem in v Rusiji gredo goljufi mnogo dlje. Vse pogosteje kot pešci namerno stečejo pred vozila. Na tak način poskušajo zaslužiti z odškodnino zavarovalnice. Pri nas tako skrajnih primerov ni veliko, vse bolj aktivne pa so kriminalne združbe, ki se goljufij lotevajo vse bolj organizirano.
»Ali že pripeljejo poškodovana vozila iz tujine in jih potem še enkrat tukaj poskušajo prikazat kot udeležene v prometni nesreči, premontaža delov vozil, dogaja se marsikaj,« pojasnjuje zavarovalniški forenzik.
Pri mnogokrat nasprotujočih si izjavah udeležencev nesreč se kot ključni dokaz vse pogosteje uveljavljajo podatki iz modulov, ki jih ima večina vozil proizvedenih po letu 2003: »V bistvu to je krmilnik zračnih blazin, kjer ima tudi možnost shranjevanja teh dogodkov.«
S priklopom na računalnik in ustrezno opremo lahko digitalni forenziki dostopajo do ključnih podatkov pred trkom vozila: »2,4 sekunde pred trkom še ni zaviral, šele tu se začne zaviranje do trčenja. Po padcu hitrosti lahko potem zračunamo tudi razdaljo.«
Tako se znebijo dvomov o poteku prometne nesreče
Na podlagi vseh podatkov izdelajo grafične simulacije trkov in dvoma o poteku nesreče ni več. Na tak način je bila pojasnjena večina odmevnejših prometnih nesreč pri nas. Tudi smrt mladih mariborskih nogometašev in nesreča v Slovenskih Goricah, kjer sta v avtu zgoreli dve mladi dekleti. Povpraševanja po digitalni forenziki je zato vse več.
»Od sodišč do policije, ki se bo dosti dosti lažje odločala, ko bo imela dejansko podatke, ki so potem tudi izrednega pomena, ko se išče odgovornost za nastalo prometno nesrečo,« pravi Škrilec.
V digitalni forenziki se tako skriva prihodnost za preiskovanje prometnih nesreč. Vprašanje časa je le, kdaj bodo podatkovni moduli v Evropi tudi obvezni, tako kot so že v Severni Ameriki.
