To sta prejemnika Glazerjeve nagrade za življenjsko delo za leto 2020

Glazerjevo nagrado za življenjsko delo na področju kulture sta prejela lutkovna ustvarjalca Breda in Tine Varl.

Ob tem je odbor za podelitev Glazerjevih nagrad Mestne občine Maribor podelil tudi Glazerjeve listine za dosežke na področju kulture v zadnjih dveh oziroma treh letih. Prejeli so jih fotograf Miran Mišo Hochstätter, filmski režiser Matjaž Ivanišin ter literarni urednik in založnik Orlando Uršič.

Breda in Tine Varl sta zaznamovala razvoj lutkovne umetnosti v Mariboru, v Sloveniji in na avstrijskem Koroškem 

S svojim umetniškim delovanjem – Tine Varl kot režiser in umetniški vodja gledališča, Breda Varl kot oblikovalka lutk, scenografka, kostumografka in umetniška vodja gledališča – sta ves čas svojega ustvarjanja oblikovala in razvijala podobo lutkovnega področja. Vsak zase in kot umetniški dvojec sta vtisnila neizbrisen pečat zlasti Lutkovnemu gledališču Maribor.

Breda Varl je že med študijem arhitekture oblikovala lutke in sceno za predstave amaterskih odrov, najbolj opazne za Lutkovno gledališče Kobanci iz Kamnice z lutkami raznih tehnik in inovativnih materialov. Od leta 1983 je bila vodja delavnic in oblikovalka lutk Lutkovnega gledališča Maribor. Med letoma 2002 in 2009 je bila direktorica tega gledališča in ji je uspelo dokončno izboriti izgradnjo novega gledališča.

V svojih stvaritvah je razvijala prepoznavni slog preprostih oblik in duhovitih kombinacij tehnologije in pogosto neobičajnih materialov. Oblikovala je čez 50 celovitih likovnih zasnov za Lutkovno gledališče Maribor, nekaj za Lutkovno gledališče Ljubljana, za več pomembnih predstav v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, za Primorsko narodno gledališče Nova Gorica ter za avstrijske poklicne lutkovne skupine. Za koroške Slovence je likovno opremila blizu 50 lutkovnih in dramskih predstav.

Na Pedagoški fakulteti v Mariboru je predavala o lutkarstvu, scenografiji in vizualnih komunikacijah. Pri generacijah mariborskih študentov je vzgajala zavest o lutkovni umetnosti kot celostni umetnini, ki združuje likovne elemente z igro, animacijo, besedo in glasbo v neprecenljivo in živo umetnost za vse starostne stopnje gledalcev.

Tine Varl je lutkovno umetnost razumel kot svoje poslanstvo, in v Mariboru in okolici je težko najti lutkovno skupino, ki ji ne bi bil pomagal. Deloval je v različnih mariborskih lutkovnih gledališčih.

Leta 1973 je pripravil strokovni elaborat za ustanovitev profesionalnega Lutkovnega gledališča in intenzivno v času, ko je bil direktor in umetniški vodja Lutkovnega gledališča Maribor, začel reševati prostorsko stisko ustanove. Ta je takrat poseljevala sicer ljubke, a za poglobljena lutkovna iskanja neprimerne prostore v prvem nadstropju stare stavbe na Rotovškem trgu, brez ustrezne gledališke logistične podpore.

Tine Varl je v okviru Lutkovnega gledališča Maribor leta 1991 zastavil uspešen koncept mednarodnega lutkovnega festivala – Poletnega lutkovnega pristana, ki še danes v mesto prinaša vrhunce mednarodne lutkovne umetnosti in omogoča izmenjave predstav tudi z drugimi sorodnimi festivali po Sloveniji in v tujini. Režiral je v lutkovnih gledališčih v Sloveniji in Avstriji, za Televizijo Slovenija in slovenski program avstrijske televizije. Posebej pomembno je njegovo mentorsko delo na seminarjih in delavnicah, zlasti z zamejskimi rojaki na Koroškem in Tržaškem.

Kot umetniški vodja je k sodelovanju povabil številne mlade ustvarjalce, tuje lutkovne režiserje in likovnike in uveljavljene slovenske avtorje ter zastavil hitrejšo umetniško rast Lutkovnega gledališča Maribor. Ena od njegovih režij, s katerimi je leta 1994 pomembno opozoril na zgodovino in korenine mariborske lutkovnega gledališča, je bila oživitev Žogice Marogice z lutkami mojstra Antona Jezovška.

Breda in Tine Varl sta leta 1975 skupaj ustvarila eno najbolj prepoznavnih lutkovnih serij Zverinice iz Rezije, ki je s pomočjo televizijskih ekranov popularizirala lutkovno umetnost pri številnih generacijah otrok.

Opusa Brede Varl in Tineta Varla ter njun skupni opus pričajo o izjemnem umetniškem ustvarjalnem erosu, o vizionarskem delovanju, o dragocenem umetniškem vodenju, pedagoškem delu v umetnosti in za umetnost. Pomembno in neizbrisno sta zaznamovala tudi zgodovino ustanove – Lutkovnega gledališča Maribor –, ki sta ji desetletja predano služila.

Fotograf Miran Mišo Hochstätter je prejel Glazerjevo listino za razstavo Pokrajine - fotografije, sanje in spomini

Znani mariborski fotograf Miran Mišo Hochstätter se je septembra 2018, po petih letih premora, znova predstavil s serijo povsem novih digitalnih fotografij z naslovom Pokrajine - fotografije, sanje in spomini, na razstavišču artKIT v Rotovški hiši; v prav tisti mestni hiši, kjer je prvič razstavljal leta 1972 To je bila njegova že 49 samostojna razstava.

Hochstätter je vsestranski umetnik, občutljiv na glasbo in literaturo; predvsem pa zna vse to odlično združiti v vizualnem mediju, fotografiji. Znano je, da je umetnik izrazito natančen in dosleden minimalistični perfekcionist, ki zna povezati posamezne trenutke, tako pretekle kot prihodnje, v absolutno, resnično in popolno sedanjost, v en sam popolni trenutek, ki ga začutimo skozi postavitev v prostoru.

Njegove Pokrajine niso zemeljske, temveč s prefinjeno vizualizacijo razkrivajo človeško telo kot simbolično krajino. Nastale podobe na Hochstätterjevih fotografijah zaradi vpliva svetlobe in senc subtilno združujejo človeka in krajino v enovito – arkadijsko – celoto. Et in Arcadia ego, Vergilov epitaf, ki kot klasični memento mori zaznamuje Hochstätterjeve fotografije, deluje najprej kot opozorilo o minljivosti življenja, hkrati pa življenje idealizira v blažen pastoralni raj in simbol popolne – dosegljive – sreče.

Filmski režiser Matjaž Ivanišin je prejel Glazerjevo listino za scenarij in režijo filma Oroslan

Matjaž Ivanišin je filmski popotnik. Ni naključje, da je bil eden od njegovih prvih filmskih sopotnikov kolega, profesor in someščan Karpo Godina. V filmu Karpopotnik se je mladi filmski kolega res odpravil po poteh, ki jih je nekoč prepotoval njegov mentor, vendar je pod sodobnopovrhnjico vojvodinskih vasi Matjaž odkril čudovito arhetipsko pokrajino, prav tako, če ne isto, ki je desetletja prej navdušila Karpa. Od takrat Matjaž vztrajno pohaja po tej pokrajini kot skromen, malodane osamljen romar, in se vrača s čudovitimi filmi, kot sta Playingmen in Oroslan.

Ob svojem rojstvu je bil film cepljen na spektakel in zabavo, kasneje je doživel silovit razvoj v vse smeri, vpisal pa se je med redke filmske avtorje, ki verjamejo in dokazujejo, da lahko film vidi in sliši tudi subtilne svetove, ki se zdijo dostopni samo poeziji in glasbi. Oroslan nas spomni, da je film dedič prastarega pripovedovanja, da je ob toplini in resničnosti dobre zgodbe mogoče vse: ustaviti čas, obuditi mrtve in mimogrede »presenetiti z nečim znanim«, kot je spretnost pripovedovanja na kratko povzel Matjažu dobro znani pisatelj. Oroslan je svetel in igriv film, govori sicer o smrti, vendar takšni, ki jo lahko tudi preživimo. Oroslan namreč ve, da je lahko tudi dobra zgodba morda kvantno majhen – vendar vznemirljiv korak proti neskončni skrivnosti našega bivanja.

Literarni urednik in založnik Orlando Uršič je prejel Glazerjevo listino za posebej uspešno večletno organizacijsko delo pri spodbujanju in razširjanju kulturnega življenja

Prispevek Orlanda Uršiča k mariborskemu in slovenskemu založništvu je takšen, da ga ne gre spregledati. Prav na njegovo pobudo je bila leta 2001 ustanovljena založba Litera, ki po številu izdanih naslovov izvirnega slovenskega leposlovja letno sodi med pet največjih založb v Sloveniji, hkrati pa je tudi vodilna založba v vsej vzhodnoslovenski regiji.

Orlando Uršič je vse od ustanovitve njen spiritus agens. Takoj po ustanovitvi je Litera s svojim knjižnim programom zapolnila globoko vrzel, ki je nastala po propadu Založbe Obzorja, kasneje pa se je vzpostavila kot založba z izrazito vseslovenskim odmevom, ki predstavlja pomemben založniški dejavnik pri ohranjanju kontinuitete in kakovosti na področju izvirnih in prevodnih leposlovnih del, pa tudi humanistike. Predvsem po zaslugi svojega neutrudnega in lucidnega direktorja in urednika svoj knjižni program tudi učinkovito in usmerjeno predstavlja v javnosti.

Literine izdaje so odlično sprejete tako med bralci kot tudi v strokovni javnosti, njene knjige pa so redno nagrajevane z najpomembnejšimi slovenskimi literarnimi nagradami. Pravzaprav je danes Litera edina izključno v leposlovje usmerjena založba v širši regiji. Dobro premišljena in hkrati dovolj drzna Uršičeva uredniška politika se izkazuje v svežih avtorskih poetikah, ki prinašajo nove teme in izpisujejo ter na svojstven način ubesedujejo značilnosti in probleme slovenske družbe.

Glazerjeve nagrade, poimenovane po slovenskem pesniku Janku Glazerju, ki je večino ustvarjalnega življenja preživel v Mariboru, so priznanja Mestne občine Maribor za življenjsko delo ali za posamične vrhunske dosežke na področju kulture.

Vsako leto lahko podelijo Glazerjeva nagrada za življenjsko delo in največ tri Glazerjeve listine za pomembne dosežke v krajšem časovnem obdobju ali za večletno delo pri posredovanju kulturnih vrednot in spodbujanju kulturnega življenja v mariborski občini.

Na razpis za Glazerjevo nagrado in Glazerjeve listine v letu 2020, ki je bil objavljen 16. oktobra 2019 in odprt do 16. decembra 2019, je prispelo 21 predlogov s štirinajstimi predlaganimi kandidati; po sedem kandidatov za Glazerjevo listino in za Glazerjevo nagrado za življenjsko delo.

Strokovne komisije so opravile izbor ter Odboru za podelitev Glazerjevih nagrad posredovale v odločanje več predlogov. Nagrajence je odbor izbral na seji 28. februarja 2020.