Kristalno jasno, zakaj si festival zasluži dolžino 16-ih dni, je postalo včeraj, saj bi za ogled vseh vrhuncev morali biti na več mestih hkrati.
Sicer je dež vplival na obiskanost prireditev na včerajšnjem Lentu, ne pa na same dogodke, ki se včeraj spet ponudili diapazon umetniškega izražanja, v katerem vsak najde svoj kotiček duhovnega hranjenja.
Sodni stolp
V sodnem stolpu se je včeraj odvijal Jazz podij, ki je pilotni projekt Jazzlenta. »Pred nekaj leti sem intenzivno razmišljal o tem, kako v program vključiti tudi domače glasbenike. Dokler je festival trajal 16 dni s tem ni bilo težav, saj je bilo v programu dovolj prostora za vse. Ko pa se je festival skrčil na 9 dni, pa je zadeva zahtevala tehten premislek, kako z domačimi. Iz tega razloga smo ustvarili program, ki se imenuje Jazz podij. Izhodišče razmišljanja so bili klubi tipa Village Vanguard, ki so nekemu glasbeniku dajali na voljo več dni angažmaja in precejšno svobodo pri kovanju programa. To vzdušje smo nato želeli podoživeti tudi na festivalu, kar je privedno do tega, da je Jazz podij slovenskemu glasbeniku dal na voljo tri večere, pri katerih je naše naročilo glasbeniku, da mora poskrbeti za neke novosti v obliki premier, ki jih drugje ni možno slišati ali videti. Tako je pravzaprav nastal Jazz podij, ki ga izvedemo v Minoritih in Sodnem stolpu,« idejo Jazz podija razloži producent Jazzlenta David Braun.
Včeraj je tako dobil priložnost Robert Jukič, vsestranski slovenski basist, ki se že vrsto let pojavlja na odrih tujih jazz klubov in festivalov, kakor tudi na domačih prizoriščih. Dolg seznam izvajalcev in skupin, s katerimi sodeluje kot instrumentalist in komponist, ne pozna meja - ne nacionalnih, ne glasbenih. V glasbo se je zaljubil v najstniških letih, ko je kot samouk na električnem basu igral z različnimi zasedbami, katerih glasbe so pustile sledi tudi na njegovem nadaljnjem ustvarjanju.
Jurčkov oder
Oder, ki v skrajšani verziji Festivala Lent, stoji zraven Vodnega stolpa je včeraj gostil izjemno zanimive glasbenike z odličnim konceptom glasbenega ustvarjanja. Pri hrvaških Sudar Percussion gre definitivno za eno najbolj odštekanih glasbenih skupin našega prostora, saj z inovativnim prepletanjem različnih tolkal, elektronike, bobnov, basa, klavirja in trobente poustvarjajo glasbo francoskega pionirja elektronike - Jean Michele Jarrea.
Odličen včerajšnji nastop je tako kot po drugih prizoriščih skazil dež, ki je večino publike pustil zaklenjene med udobjem domačih štirih sten, ki pa žal ne ponujajo kulturne rasti posameznika in socialnega stika, ki je nujen, če želimo, da civilizacija obstane in se razvija. In prav ta simbioza dela čudeže na vseh področjih, kar so včeraj odlično demonstrirali Sudar Percussion iz sosednje Hrvaške.
Festivalna dvorana Lent
Kot smo že zjutraj poročali, so včeraj zaradi dežja angleški Stereo MC's svoj nastop odigrali v Festivalni dvorani Lent, namesto pod zvezdami na predvidenem Večerovem odru. Kaže, da je menjava lokacije zmotila zgolj obiskovalce, ki se vabilu niso najbolj številčno odzvali, kar pa ni iztirilo angleške umetnike, ki so na začetku 90-ih let prejšnjega stoletja zasloveli s komadom »Conected«. Vrhunsko odigran in predvsem energičen koncert hip-hop in acid house fuzistov je morda poskrbel, da že tretji festivalski dan, precej na glas govorimo o morebitnem vrhuncu celotnega dogajanja ob reki Dravi. Morda. Priložnosti za presežke je namreč še veliko.
Oder Triglav v Art kampu
Za melanholično in prešerno glasbeno doživetje je poskrbela zasedba Čompe, ki je s samosvojim glasbenim izrazom, poezijo povezala s svojevrstno in originalno cirkusantsko kabaretno glasbo, zavezano akustičnemu zvoku. Gre za superskupino dramskih in drugih umetnikov, ki že zaradi svojega karakterja ne more razočarati. In prav nič drugače ni bilo včeraj, ko je priznani igralc Janez Škof poprijel za diatonično harmoniko in s svojim glasom zbrane popeljal od melanholije do izrazitega optimizma in veselja.
Narodni dom
Zaradi dežja je tudi Narodni dom dobil priložnost festivalskega prizorišča, kjer sicer domujejo »možgani« Festivala Lent. Iz odra zavarovalnice Sava se je tako komedija selila v suho notranjost Narodnega doma, ki sicer čez leto, večkrat ponudi zatočišče tovrstnim predstavam.
Za salve smeha sta včeraj poskrbela legendarna, smešna, inovativna in kar malce »blazna« Tadej Toš ter Klemen Slakonja s komedijo Gorana Vojnovića, »Tak si«. Gre za nestrpno komedijo, ki na navidezno lahkoten način raziskuje, koliko predsodkov se skriva v našem smehu, v našem vsakdanjem neresnem izmenjavanju besed, koliko prikritega sovraštva je v nas in od kod vse to izvira.
Kaj se zgodi povprečnemu taksistu v slovenski prestolnici, ko v njegov taksi sedejo konceptualni umetnik, bivši gej, novopečeni vstajnik, brezposelni panker s kravato, duhovnik brez prakse, italijanski turist in dementni profesor marksizma? Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da se je smeh občinstva iz Narodnega doma vil vse do Mladininega odra, ki vsak večer ponudi še zadnje koncerte dneva.
Mladinin oder
Oder alternative je ob koncu včerajšnjega festivalskega dogajanja dal priložnost jazzu, funku, reggaeju in punku, ki so najprej v obliki Miki Solus iz Hrvaške divjali iz harmonike, bobnov in basa. Pravzaprav je šlo za patentirano fuzijo repa in akustičnega punka na cajonu, klavirju in basu.
Za triom iz Hrvaške pa so kot zadnji nastopili še slovenski Generator, ki dejansko združuje več generacij, saj je Anina Trobec skupino formirala skupaj s svojim angleškim fantom, maminim možem, njegovim prijateljem, sinom tega prijatelja, tremi mladeniči s priimkom Turk in tipom iz Amsterdama. Tako zanimiva kot je sestava benda, je tudi njihova glasba, ki je z zmesjo jazz elementov, močnim pulzom reggaeja in drznostjo punka poskrbela za bombastičen zaključek tretjega dneva Festivala Lent.
Foto: Matej Regent in Janez Leskovar
