Obvezna božičnica. Kaj predlaga Slovenija in kako je urejeno v Avstriji?
Slovenska vlada pripravlja spremembo, ki bi jo občutili vsi zaposleni – uvedbo obvezne božičnice kot 14. plače. Po predlogu bi morali delodajalci zaposlenim izplačati najmanj polovico minimalne plače, kar trenutno pomeni približno 639 evrov.
Ta znesek bi bil oproščen dohodnine in prispevkov, kar pomeni, da bi ga zaposleni prejeli v celoti.
Predlog je vlada že poslala v obravnavo ekonomsko-socialnemu svetu, kjer se bo o njem razpravljalo s socialnimi partnerji.
Medtem ko sindikati ukrep pozdravljajo kot korak k večji pravičnosti in izboljšanju gmotnega položaja delavcev, delodajalci opozarjajo na dodatne stroške dela in vpliv na konkurenčnost gospodarstva.
Da bi razumeli razlike, smo preverili, kako imajo vprašanje božičnice urejeno naši severni sosedi v Avstriji, kjer je praksa 13. in 14. plače že dolgo zakoreninjena.
Avstrijski model: 13. in 14. plača kot standard
V Avstriji 13. in 14. plača nista zakonsko določeni kot splošna obveznost, temveč sta urejeni prek kolektivnih pogodb in v nekaterih primerih tudi individualnih pogodb o zaposlitvi.
Ker pa kolektivne pogodbe pokrivajo skoraj vse panoge, v praksi večina zaposlenih v Avstriji prejme tako božičnico kot dopustniško plačo.
Višina izplačila: tako 13. kot 14. plača praviloma ustrezata celotni bruto mesečni plači.
- 14. plača (dopustniška) se izplača v juniju ali juliju,
- 13. plača (božičnica) pa v novembru ali decembru.
Če delavec v letu ne dela vseh mesecev, dobi izplačili sorazmerno glede na trajanje zaposlitve.
Poseben davčni režim v Avstriji
Ključna razlika med Avstrijo in Slovenijo je v davčni obravnavi. V Avstriji se božičnica in 14. plača štejeta za »posebna izplačila« in se obdavčujeta ugodneje, kot redna plača.
Za leto 2025 veljajo naslednja pravila:
- prvih 620 evrov je povsem neobdavčenih,
- nato velja šestodstotna stopnja do zneska 24.380 evrov,
- višji deli so obdavčeni po 27 in 35,75 odstotka, vse dokler izplačila ostanejo v okviru tako imenovanega letnega šestina (kar ustreza približno dvema povprečnima plačama).
Takšna ureditev močno spodbuja delodajalce, da izplačujejo 13. in 14. plačo, saj so skupni stroški zanje nižji, zaposleni pa prejmejo višje neto zneske.
Slovenija proti Avstriji: podobnosti in razlike
Primerjava kaže, da slovenski predlog in avstrijska praksa sledita istemu cilju – nagraditi zaposlene ob koncu leta in jih finančno razbremeniti. Vendar pa sta poti do tega različni:
- obveznost: Slovenija predlaga univerzalno zakonsko obveznost, Avstrija se opira na kolektivne pogodbe,
- višina: v Sloveniji bi bila najnižja božičnica vezana na polovico minimalne plače - 639 evra, v Avstriji pa običajno znaša kar cela mesečna plača,
- davčna politika: slovenski predlog predvideva, da božičnica ne bo obdavčena niti obremenjena s prispevki, Avstrija pa uporablja znižane davčne stopnje in oprostitev dela zneska, kar prav tako močno razbremeni izplačila,
- pokritost: v Sloveniji bi bili zavezani vsi delodajalci, v Avstriji pa to velja zaradi skoraj univerzalne pokritosti s kolektivnimi pogodbami.
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Slovenija bi s predlogom uvedla enotno, obvezno ureditev, kar bi delavcem zagotavljalo minimalno nagrado ob koncu leta, ne glede na panogo ali uspešnost podjetja.
Tako bi bila med redkimi državami v regiji, če ne ena prvih, ki bi uvedla zakonsko obvezno božičnico za vse zaposlene.
Vprašanje pa ostaja, kako bodo na dodatne stroške reagirali delodajalci in ali bo ukrep dejansko prispeval k večji konkurenčnosti gospodarstva – ali pa bo, nasprotno, pomenil dodatno breme za tista podjetja, ki že zdaj poslujejo na meji vzdržnega.
