Po predlogu nove zakonodaje naj bi občine po letu 2031 prenehale sofinancirati programe zasebnih vrtcev brez koncesije. Starši opozarjajo na kršenje pravice do izbire, zasebniki pa svarijo pred množičnimi zapiranji.
Če bo sprejet nov zakon o vrtcih, lahko večina zasebnih vrtcev zapre svoja vrata, starši pa izgubijo možnost svobodne izbire šolanja za svoje otroke, so jasni v Združenju zasebnih vrtcev Slovenije.
»Ministrstvo za izobraževanje in vzgojo in Vlada Republike Slovenije sta nas, naše otroke in nas in Združenje zasebnih vrtcev pustila na cedilu.
Po dolgih letih pogovorov, iskanja konsenza so nas po domače povlekli za nos, zato smo razočarani,« razlaga Gregor Bezenšek, ustanovitelj Iniciative staršev otrok v zasebnih vrtcih.
Občine bi po letu 2035 financirale le še zasebne vrtce, ki imajo koncesijo, ki bi jih v praksi podelile le takrat, kadar v javnih vrtcih ne bi bilo prostora.
Vsem, ki bi bili v vrtce brez koncesije vpisani po letu 2031, občine več ne bi sofinancirale programov, pač pa bi jih morali starši v celoti sami.
Jasna in enaka pravila za vse
Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj sicer pravi, da namen sprememb nikakor ni ukinitev zasebnih vrtcev, temveč le vzpostavitev jasnih in enakih pravil za financiranje in dodaja, da zakon upošteva tudi izjeme.
»Gre za program po Montessori pedagogiki in po Walfdorski pedagogiki, ki še naprej ostajata v možnem obsegu 85 procentnega financiranja,« pojasnjuje Vinko Logaj minister za vzgojo in izobraževanje.
V združenju to pozdravljajo, hkrati pa opozarjajo tudi na vrtce, ki delujejo po javno veljavnem programu, a ne spadajo med izjeme.
Zasebniki se bojijo
Tak je Vilinski gaj na Ptuju, ki ga je Tamara Korošec Peklar z možem ustanovila pred 13 leti, ko je v javnih vrtcih primanjkovalo prostora. Vanj sta vložila vse prihranke, zdaj se bojita, da je bilo zaman.
»Imamo trenutno 12 zaposlenih, kar pomeni, da bi tudi te družine bile ogrožene, kljub temu, da dobro delamo, da so starši zadovoljni.
Zaradi nekih političnih, bi morali nekaj, kar dobro funkcionira zapreti, kar pa se mi res ne zdi prav,« pravi Tamara Korošec Peklar, predsednica sveta zavoda Zasebni vrtec Vilinski gaj.
Občinam vpliv pri financiranju
Medtem pa predlog zakona podpirajo v Skupnosti občin Slovenije, saj, da občine s tem ne bodo več prisiljene avtomatsko financirati vseh zasebnih vrtcev, ampak bodo lahko same odločale, ali jih potrebujejo ali ne.
Na Mestni občini Maribor poudarjajo, da predlog zakona z določbo, ki občinam v določenih primerih prepoveduje razpisovanje koncesij, posega v njihovo organizacijsko avtonomijo.
Po njihovem mnenju mora ostati odločanje o zagotavljanju prostih mest v vrtcih v pristojnosti občin, ki najbolje poznajo lokalne potrebe.
Pozdravljajo pa, da novela zakonodaje občinam prinaša več vpliva pri odločanju o financiranju zasebnih vrtcev, saj trenutna ureditev občine postavlja v vlogo avtomatičnih plačnic.
Dodajajo, da zasebni vrtci lahko predstavljajo dopolnitev javne mreže, a njihova potreba ni univerzalna. V nekaterih delih mesta je potrebna širitev zmogljivosti, drugje pa optimizacija ali celo postopno zmanjševanje kapacitet.
V Mariboru kakovostna mreža javnih vrtcev
Predlog podpirajo tudi v javnih vrtcih, kjer poudarjajo, da so vsem dostopni javni programi dovolj kakovostni za optimalen razvoj otrok, spremembe pa, da so potrebne tudi zaradi boljšega nadzora nad porabo javnega denarja.
»Vsekakor zagovarjam velike mreže javnih vrtcev. V Mariboru imamo zelo kakovostno mrežo in seveda, kjer gre za porabo javnega denarja je transparentnost izredno pomembna.
Kar se pa tiče staršev pa tako, starši imajo možnost izbire vendar pod jasnimi pogoji, ki seveda zagovarjajo vsekakor kakovost, strokovnost in odgovornost,« je jasna Ester Mlaj, ravnateljica vrtca Ivana Glinška Maribor.
V Združenju zasebnih vrtcev in Iniciativi staršev otrok v zasebnih vrtcih bodo vztrajali pri svojem. Če ne bodo uslišani, so za jesen napovedali veliko stavko.
