Svetniki o delu župana: »Pogosto smo priča konfliktom in kaosu«

Prihodnje leto novembra se znova obetajo lokalne volitve, ki bodo določile politično podobo mesta Maribor v naslednjem mandatu.

Na Mariborinfo smo zato k pogovoru povabili svetniške skupine mestnega sveta Mestne občine Maribor in jih vprašali o ključnih izzivih, prioritetah ter pogledih na razvoj mesta.

Z njihovimi odgovori želimo bralkam in bralcem približati razmišljanja lokalne politike ter ponuditi jasnejši vpogled v to, kam želijo posamezne skupine usmerjati prihodnost najstarejšega slovenskega mesta.

Odgovore svetniških skupin bomo objavljali po vrstnem redu, kot smo jih prejeli.

Šesta na vrsti je svetniška skupina Socialni demokrati, ki ima v mestnem svetu dva mandata, njihovi svetniki so Alenka Iskra in Boštjan Klun.

Ocena dela župana in razvoj občine

Kako v vaši svetniški skupini ocenjujete delo župana v tem mandatu?

»Delo župana, ki se odraža v razvoju občine lahko ocenimo za zelo ciljno. Županstvo je zelo uspešno pri črpanju nepovratnih sredstev, kar se kaže v mnogih tekočih investicijskih projektih (Center Rotovž, ZP Tezno, Langerjeva vila, zasneževanje na Pohorju,…) ali tistih, ki so že uspešno zaključeni (Kulturna četrt Minoriti, Muzej najstarejše trte, Vinogradniški muzej, Zdravstvena postaja Magdalena, športna infrastruktura, prenova Lenta …). Izpostavit gre dobro delo Zavoda za turizem in občinskih služb, ki so v zadnjih letih veliko naredili na promociji mesta (nadgrajena podoba martinovanja, prireditve ob Dnevu Maribora) ter siceršnjo ambicioznost, ki je dodobra zaznamovala vtis, ki ga imata prebivalec ob bivanju ali obiskovalec ob stiku z mestom.  

Ocenjujemo, da je manj uspešen pri reševanju izzivov, ki se prisotni v Krajevnih skupnostih in Mestnih četrteh in so v veliki meri vezani na stanje prometne infrastrukture. 

Prav tako menimo, da je bilo premalo narejenega na področju investicij in investicijskega vzdrževanja osnovnih šol in vrtcev. Kljub pospeševanju dinamike vlaganj in obnov teh objektov po naši oceni ni prišlo do bistvenega premika na tem področju. Prav tako pogrešamo celovit, strateški pristop k zagotavljanju ustrezne in zadostne infrastrukture na tem področju, predvsem če upoštevamo naglo naraščajoče število prebivalcev na Studencih in Pobrežju.   

Prav tako smo zaskrbljeni ob počasnem uresničevanju tako imenovanega  ‘masterplana za ceste’, ki se, kar ne in ne zgodi. Pričakujemo realizacijo obljub župana, da se bosta vzdrževanje in obnova cest končno začela.« 

Katere projekte ali poteze župana ocenjujete kot uspešne in koristne za občino? 

»Kot pozitivne in koristne poteze ocenjujemo prizadevanja za trajnostno mobilnost in s tem razvijajočo mrežo Mbajk, investicije v kulturno infrastrukturo in primarno zdravstvo, odprave nepotrebnih administrativnih ovir pri prijavi na razpise (socialnovarstveni in kulturni programi), povezovanje in spodbujanje dogajanja na področju turizma v  mestu, ureditev Piramide, dobljena tožba z bivšo lastnico tržnice in podzemnih garaž ter posledično prehod te nepremičnine v last Mestnih nepremičnin, izvajanje prenove sprehajalnih poti ob Dravi …«

Kaj po vašem mnenju v tem mandatu ni bilo storjeno dovolj dobro ali pa je bilo izpeljano napačno? 

»Menimo, da so pogosta nestrinjanja civilnih iniciativ in krajanov pri sprejemanju odločitev odraz preslabega ter nezadostnega komuniciranja z njimi. Na področju pojasnjevanja posameznih procesov, ne nazadnje tožbenih postopkov ali razlogov za vztrajanje pri njih je še veliko neizkoriščenega prostora. 

Prav tako ocenjujemo, da se prav pomanjkanje učinkovite komunikacije odraža v oteženem delu mestnega sveta, saj smo pogosto priča konfliktnim in kaotičnim situacijam, ki jim težko rečemo iskanje pravega (političnega) konsenza, ki bi dal najboljše rezultate za mesto. V številnih okoliščinah se zdi, da smo zaradi nejasno predstavljenih razlogov, ki so botrovali posameznim odločitvam mestne uprave, dobili veliko preveč prostora za neargumentirane ali populistične nastope posameznikov, ki so padli na zelo plodna tla zunaj Dvorane generala Maistra.«

Kako bi vi kot skupina pristopili drugače pri vodenju občine ali posameznih projektih? 

»V reševanje izzivov, ki so pomembni za vse, bi demokratično vključevali še več deležnikov in več naporov usmerili v pojasnjevanje razlogov, ki so botrovali posamezni odločitvi.«

Katere so po vašem mnenju največje zamujene priložnosti občine v tem mandatu? 

»Premalo je bilo narejeno na področju mestne stanovanjske politike ter na področju prometne infrastrukture.« 

Kateri razvojni projekti bi morali dobiti prednost v prihodnjem mandatu (in zakaj)? 

»Stanovanja, dostopna stanovanja za mlade, družine, za privabljanje mlajših, uspešnih in deficitarnih kadrov v mesto.«

Kako ocenjujete sodelovanje med županom in občinskim svetom? 

»Mestni svetniki opravljamo svoje delo tako, da je predvsem v korist mestu, da skrbno preverimo in ocenimo, da so gradiva in namere župana usmerjeni v izboljšanje kvalitete življenja na dolgi rok in zagotavljajo razvoj mesta. Pri tem se seveda politične skupine, ki so zastopane v mestnem svetu, kot tudi posamezni mestni svetniki razlikujemo. To se nato odraža na delovanju in sodelovanju med mestnim svetom in županom.« 

Če bi imeli možnost voditi občino, katere tri konkretne ukrepe bi izvedli v prvem letu mandata? 

• investicije v povečanje kapacitet in investicijsko vzdrževanje v osnovne šole in vrtce,
• investicije v izboljšanje življenja v Mestnih četrteh in Krajevnih skupnostih izven središča mesta,
• povečati sredstva za programe in projekte na področju kulture, sociale in drugih družbenih področjih.

Priprave na lokalne volitve 2026 

Kako v vaši svetniški skupini potekajo priprave na prihajajoče lokalne volitve leta 2026? 

»V SD Maribor priprave razumemo kot dolg, resen proces, ne samo kot nekaj mesecev kampanje. Trenutno je naš primarni operativni fokus sicer na volitvah v državni zbor, kjer so liste že pripravljene, a vzporedno tečejo tudi priprave na lokalne volitve. V občinski organizaciji znotraj stranke vodimo poglobljene razprave o tem, kako naj izgleda razvoj Maribora v naslednjih štirih do osmih letih, z jasnim poudarkom na sodobni socialni demokraciji: na kakovosti življenja, dostojnem delu in močnih javnih storitvah.« 

Ali ste že začeli oblikovati kandidatno listo? Kdaj pričakujete, da jo boste dokončno potrdili? 

»Postopki evidentiranja potencialnih kandidatk in kandidatov že potekajo. Vključujemo tako izkušene kadre kot mlajšo generacijo, ki že dela v lokalnem okolju, civilni družbi, sindikatih in javnih zavodih. Pričakujemo, da bo kandidatna lista dokončno potrjena po zaključku internih postopkov v prvi polovici prihodnjega leta, v skladu s statutarnimi roki in po razpravi v lokalni organizaciji in organih stranke.« 

Ste že evidentirali svojega kandidata ali kandidatko za župana? Če da, kdaj ga nameravate uradno predstaviti?  

»V tem trenutku poteka notranji proces pogovorov o profilu županske kandidatke ali kandidata – torej o tem, kakšno osebo Maribor v naslednjem mandatu potrebuje: kompetentno, povezovalno in socialno občutljivo. Imensko odločitev bomo sprejeli po končanem evidentiranju in razpravi v organih stranke. Javnosti bomo kandidata oziroma kandidatko predstavili po formalni potrditvi, v času, ko se bodo začele intenzivnejše priprave na lokalno kampanjo.« 

Kakšna bo po vašem mnenju glavna tema oziroma usmeritev vašega volilnega programa? 

»Naš cilj je, da bo program SD za Maribor izrazito razvojno naravnan in socialno pravičen.  

Osrednje teme bodo:

• dostopna stanovanja in urejena mestna četrt za mlade in družine,
• dobra, stabilna delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in podporo lokalnemu gospodarstvu,
• močne in dostopne javne storitve (zdravje, vrtci, sociala, kultura, šport) v vseh delih mesta,
• zelena in pametna mobilnost (javni prevoz, kolesarske povezave, urejeni javni prostori),
• transparentno in sodelovalno upravljanje mestne občine. 

Program gradimo kot načrt za štiri do osem let, ne zgolj za en mandat, zato da bo Maribor mesto, v katerem se mladi ne bodo več počutili prisiljene oditi.« 

Kako ocenjujete trenutno politično ozračje v občini – pričakujete bolj napete ali bolj umirjene volitve? 

»Politično ozračje v Mariboru je živo in večstrankarsko, kar je za demokracijo dobro. Verjetno bodo volitve tekmovalne, saj je v igri več akterjev in različnih vizij razvoja mesta. V SD si želimo vsebinsko, korektno kampanjo, v kateri bodo v ospredju rešitve za ljudi – ne osebna obračunavanja. Verjamemo, da bodo volivke in volivci vedno bolj nagrajevali tiste, ki ponujajo konkretne, izvedljive predloge in ne zgolj dnevnega hrupa.« 

Na katere volivce oziroma družbene skupine boste v kampanji najbolj nagovarjali? 

»Socialna demokracija nagovarja širok krog ljudi, ki živijo od svojega dela. Posebej se želimo približati delovno aktivnim, mladim in mladim družinam, najemnikom in tistim, ki zaradi visokih stroškov življenja razmišljajo o selitvi iz Maribora. Pomemben fokus bodo tudi upokojenci z nizkimi prihodki ter ljudje z negotovimi zaposlitvami. Naš cilj pa je jasen: da SD znova postane naravna politična izbira za vse, ki želijo varno, solidarno in razvojno usmerjeno mesto.« 

Ali pričakujete sodelovanje ali povezovanje z drugimi listami oziroma skupinami?  

»Socialni demokrati smo tradicionalno odprti za sodelovanje povsod, kjer je mogoče zgraditi programsko soglasje o ključnih razvojnih projektih. Na volitve bomo šli s svojo jasno in prepoznavno ponudbo, po volitvah pa ne izključujemo sodelovanj, ki bodo temeljila na transparentnem upravljanju, spoštovanju javnega interesa in dolgoročni viziji za Maribor. Za nas je bistveno, da morebitna povezovanja niso sama sebi namen, temveč prinašajo boljše javne storitve, več reda in več kakovosti življenja za prebivalce.« 

Kaj menite, da bodo po letu 2026 ključne razvojne prioritete občine, ki jih bo treba vključiti v nov mandat?  

»Po našem mnenju bodo ključne prioritete:

• stanovanjska politika (javni najemni sklad, prenova degradiranih območij, stanovanja za mlade),
• gospodarski preboj in nova delovna mesta (podpora podjetjem, povezovanje z univerzo, zeleni in digitalni prehod),
• vlaganja v javni prevoz, trajnostno mobilnost in prometno razbremenitev mesta,
• skrb za starejše in dolgotrajno oskrbo na lokalni ravni,
• krepitev mreže vrtcev, šol, kulture in športa v vseh mestnih četrtih,
• prilagajanje na podnebne spremembe in varovanje zelenih površin.

Vse to vidimo kot sestavni del sodobne socialne demokracije na lokalni ravni – kombinacijo razvoja in socialne varnosti.«