Člani Iniciative rešimo Rogoški gozd so našli rešitev, ki bi gozd rešila pred nepotrebno sečnjo.

Zgodba nadomestnih zemljišč v sagi Magna Steyr je še daleč od epiloga. Kljub temu pa za Rogoški gozd, za ohranitev katerega se srdito borijo člani Iniciative Rešimo Rogoški gozd, še obstaja upanje. Ker so se sami zavedali, da država ne bo storila ničesar, da bi našla primernejša zemljišča od gozdnih, so rešitev poiskali kar sami in pritegnili pozornost lokalne in državne oblasti. Če oblastniki za občane Rogoze ne bi imeli posluha, bi bili z Iniciativo pripravljeni tudi za referendum.

V prvi fazi bi padlo 8,6 hektarjev

Kot smo že pisali, je bilo v občinsko prostorskem načrtu po hitrem postopku, za katerega ni vedel nihče, 66 hektarjev gozda spremenjenih v kmetijske površine, ki bi se jih uporabilo za nadomestna zemljišča. Župan občine Hoče-Slivnica Marko Soršak je sicer zagotovil, da je takšno število zavajujoče, češ da naj bi padlo le nekaj več kot 8 hektarjev. A slednje velja le za prvo fazo projekta. Da se mora ohraniti prav vsako drevo, je bilo bistvenega pomena za približno 130 krajanov občine Rogoza, ki so se pred dnevi sestali na zboru, kjer so dorekli svoje zahteve in mnenja. »Niti tega ne damo!« so razburjeno negodovali, ko se je govorilo o le osmih hektarjih, namesto 66.

Našli lastno rešitev

Ker so se člani iniciative zavedali, da brez lastnih rešitev zagate ne bodo dosegli ničesar, so rešitev našli kar sami. Namesto gozdnih predlagajo že degradirana zemljišča z oznako EUP DP, ki trenutno samevajo v neposredni bližini novega Magninega obrata. Gre za nekdanja stavbna zemljišča, ki so sodeč po prostorskem načrtu, podobno kot gozdovi, prav tako spremenjena v kmetijska, a so za kmetijsko rabo namenjena šele v drugi fazi projekta.

»V občinskem prostorskem načrtu občine Hoče-Slivnica, sprejetem 20. februarja 2017, je v prvi točki 51. člena predviden poseg gozda velikosti 8,6 hektarjev. Pri čiščenju površine posekanega gozda bi se odpadni panji oziroma štori odpeljali na deponijo – območje DP117. Iz območja zemljišča Magne pa bi se rodovitna zemlja odpeljala na zemljišče posekanega goza v Rogozi. To je prva faza projekta Magne.V drugi točki tega istega člena pa se predvideva odvoz rodovitne zemlje na te predhodno pripeljane štore iz faze 3. Predlagali smo možnost, da se opusti sečnja iz prve točke člena 51 in se rodovitna zemlja vozi na območje DP117. To območje je v neposredni bližini Magne. Tako z naše strani ni ovire za Magno in delovna mesta,« so zapisali v Iniciativi.

Sečnja gozdov tako sedaj (še) ne bi bila potrebna, saj gre za pretirano degradacijo okolja, medtem ko v tem trenutku obstajajo boljše alternative. Prvo fazo bi se tako zgolj prestavilo na drugo, saj se do druge faze še lahko najdejo boljše rešitve od prerane sečnje gozda.

Sečnja se lahko pogojno ustavi

Na zadnjem sestanku v Kulturnem domu Hoče so lokalni oblastniki ob predstavitvi ideje s strani člana Iniciative Simona Žlahtiča obljubili, da bodo poslali apel na Ministrstvo za kmetijstvo. Slednje so storili tudi v iniciativi. Sedaj morajo le še počakati na zeleno luč z ministrstva.

»Zadevo sečnja Rogoškega gozda bomo spremenili v pogojno. Župan je rekel, da kar se njega tiče lahko, na televiziji pa je predstavnik z ministrstva dejal, da je alternative možno iskati nacionalno. Torej, če se naslednji teden dejansko srečamo z ministrstvom in občino ter  se zadeve podpišejo, potem je gozd rešen,« je za naš portal dejal Žlahtič.

Za enkrat gre torej po naših informacijah za neformalni dogovor, ki je sklenjen le za prvih 8,6 hektarjev, namenjenih sečnji v prvi fazi projekta.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice