Letos je svoja vrata v Mariboru odprla prav posebna brivnica z zanimivo zgodbo.
Aljoša Ilešič je po izobrazbi gradbeni inženir, ki je delo s stanovanjskimi objekti zamenjal za delo brivca. Svojo brivnico je odprl letos, našo pozornost pa ni pritegnila le Aljoševa zgodba, temveč tudi sama brivnica.
Ta se od drugih brivnic razlikuje po tem, da sta brivska stola v bistvu v razstavnem prostoru.
Z Aljošo smo klepetali o zgodbi Brivnice in galerije Gospod, ki jo razvija na Gregorčičevi ulici 11 v Mariboru.
Brivnica in galerija v enakem prostoru
Posebnost Aljoševe brivnice je prav to, da prepleta obrtniško dejavnost z umetnostjo – ko pride stranka k njemu na striženje ali britje, si medtem ko ga Aljoša vrti na stolu, lahko ogleduje umetnine v prostoru.
Nekatera razstavljena dela vključno s pohištvom so Aljoševo avtorsko delo.
»Umetnost me je zmeraj zanimala, zato se mi je takšna kombinacija zdela zanimiva. V eni knjigi sem prebral, da stene brivnice odražajo osebnost brivca. Ljudje so ta pristop zelo dobro sprejeli, zato delam na tem, da bi lahko tukaj razstavljalo čim več ljudi z različnih področjih. Za to ne jemljem nobenih provizij, del ne ocenjujem, temveč jih le želim pokazati ostalim,« pravi Aljoša in dodaja, da je vsak razstavljavec pri njemu dobrodošel.
Od gradbeništva in nepremičnin do poklica brivca
Skozi pogovor smo spoznali, da se 34-letni Aljoša veliko raje znajde med iskrenimi in preprostimi ljudmi kot v pisarni, povod za odprtje svoje brivnice pa je bil širok razpon interesov.
»Zanimajo me različne stvari. Od nekdaj so me zanimali obrtniški poklici in menim, da če te določene stvari zanimajo, jih moraš preizkusiti in ugotoviti, če te izpopolnjujejo,« pojasnjuje Aljoša in komentira svoj prejšnji poklic:
»Veliko let sem delal v gradbeništvu in nepremičninah, ko sem začel ugotavljati, da se v tem dolgoročno ne vidim. Delal sem tako dolgo, da sem ugotovil, da želim nadaljevati na popolnoma drugem področju – razlogov za to pa je več,« se spominja Aljoša.
»V večjih sistemih mi je manjkal osebni odnos«
Eden od razlogov za željo po spremembi je delo z ljudmi, je dejal.
»V večjih sistemih in pri velikih projektih vidim premalo osebnega odnosa. Poslanstvo poklica bi moralo biti s svojim znanjem pomagati sočloveku. V prejšnji službi tega nisem čutil – vedno moraš loviti termine in gledati na ceno,« je povedal iskreno.
Aljoša je v prejšnji službi občutil kreativno lakoto. Potešiti jo je uspel v brivnici, kjer po koncu službe gre domov veliko boljše volje kot prej. Kreativno žilico lahko sicer sproščamo v različnih službah, a brivski poklic je nekaj posebnega.
»Že prej sem oblikoval pohištvo, slikal, risal, kiparil … Vedel sem, da želim delati nekaj kreativnega. Rad spremljam stare stvari, med drugim tudi stare poklice. Ob prebiranju sem naletel na brivstvo in slučajno našel privatno šolo v Ljubljani. Tako se je vse skupaj poklopilo,« je pojasnil.
»Naša družba je usmerjena k specializaciji«
Eno so družbena pričakovanja, drugo pa je, kaj človeka dejansko veseli in pri katerem delu lahko doživlja samoaktualizacijo.
»Pri nas se pričakuje, da otrok ugotovi, v čem je dober in nato na tem dela, dokler to ne postane njegov poklic za vse življenje. Mislim, da vsi ljudje takšnega 'poslanstva' nimajo in jih zanimajo različna področja, pod to štejem tudi sebe – sem pa za to ugotovitev potreboval precej časa, saj se s tem nisem znal sprijazniti,« pojasnjuje Aljoša in dodaja, da ga je osvobodilo to, da je spoznal sebi podobne ljudi, ki se prav tako v življenju ukvarjajo z veliko popolnoma različnimi stvarmi.
Družina je njegovo odločitev odlično sprejela, a priznava, da vsi znanci niso bili navdušeni: »Punca me podpira v vseh zadevah, saj me dobro pozna. Marsikomu pa se je zdelo čudno, da se nekdo z magisterijem želi začeti ukvarjati z britjem in striženjem.
Dejstvo pa je, da se zdaj pogovarjam z več ljudmi z različnih področij in odpiram bolj zanimive teme kot v prejšnji službi. V bistvu je brivnica postala ne le stičišče moške nege, temveč tudi pogovora in dobrih odnosov.«
Ideja ni dozorela z danes na jutri
Čeprav brivnica obratuje šele slabo polovico leta, se je Aljoša že nekaj let izpopolnjeval na svojem novem področju – udeleževal se je mnogih izobraževanj na domačih tleh kot tudi v tujini, se mrežil, vadil, razvijal svoj stil in ugotavljal, kaj si pravzaprav želi:
»Najprej sem se vpisal v privatno akademijo, potem sem se vpisal na frizersko šolo v Ljubljani, šel sem na šolanje v Italijo …
Najbolj pomembno mi je bilo, da sem pridobil dobre mentorje ter svoje želje preslikal v realnost in se iz gradbeništva »preselil« v popolnoma drugačno panogo. Pripravil sem si terminski in finančni plan, zato je bila ta karierna sprememba lažja.«
