Sprejemni center za begunce v Šentilju še naprej v pripravljenosti, čeprav o beguncih že leto in pol ni ne duha ne sluha. V tem letu za prazne sprejemne centre porabljenih več kot pol milijona evrov.
Konec leta 2015 je Slovenijo preplavil begunski val iz nemirne Sirije in bližnjih držav. Slovenska vlada je zaradi nadzora nad begunci in migranti na Dobovi, v Lendavi in Šentilju vzpostavila sprejemne centre.
Begunski val je kmalu pojenjal in slovenski begunski centri vse od aprila 2016 niso sprejeli nobenega begunca oziroma migranta več. Tako so v letošnji pomladi zaprli in pospravili center na Dobovi, centra v Lendavi in Šentilju pa sta še naprej ostala v pripravljenosti.
Beguncev ni, center še naprej v pripravljenosti
Če se je takrat predvidevalo, da bo ta pripravljenost centrov trajala le do letošnjega poletja, temu ni tako. S strani Uprave RS za zaščito in reševanje in Ministrstva za notranje zadeve smo dobili potrditev, da centra v Lendavi in Šentilju ostajata v pripravljenosti vse do konca junija 2018.
»Vlada RS je zadolžila Upravo RS za zaščito in reševanje, da do 31. 10. 2017 vzdržuje v pripravljenosti center v Lendavi ter zemljišče in komunalno infrastrukturo na lokaciji v Šentilju, od 1. 11. 2017 do 30. 6. 2018 pa je za to zadolžila Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov,« so potrdili nadaljnjo pripravljenost begunskih centrov.
V Lendavi naj bi po trditvah notranjega ministrstva center bil pripravljen sprejeti 200 prebežnikov, podatkov o zmogljivosti šentiljskega sprejemnega centra pa nam ni uspelo pridobiti. Še letošnjega aprila pa je bilo v šentiljskem centru prostora za 600 prebežnikov.
Letos samo za stroške praznih centrov skoraj milijon evrov
Kljub »stanju pripravljenosti« pa sprejemni centri stanejo ogromno. Tako so skupni stroški najemnin zemljišča in obratovalni stroški Ministrstva za notranje zadeve za centre v Lendavi, Šentilju in Dobovi znašali natanko 387.025,42 evra.
Še veliko večji pa so bili stroški Uprave RS za zaščito in reševanje. Najem šotorov in obratovalni stroški, ki obsegajo omrežnino in porabo električne energije, odvoz odpadkov in čiščenja prikolice ter komunalne storitve na lokacijah v Šentilju, Dobovi in Lendavi, za letošnje leto znašajo kar 563.309,82 evra. Čeprav je bil v mesecu aprilu center v Dobovi pospravljen, centra v Šentilju in Lendavi pa sta že leto in pol prazna in le v stanju pripravljenosti.
Omenjeni stroški so v letu 2016 znašali kar 1.635.548,52 evra, v letu 2015 pa 618.097,37 evra.
Begunska centra v Šentilju in Lendavi tako še naprej ostajata v pripravljenosti in pomenita veliko denarno breme državi, ki za stroške vzdrževanja praznih sprejemih centrih plačuje več kot pol milijona evrov letno. Celotni strošek vseh treh centrov od začetka begunske krize leta 2015 pa do danes znaša nekaj več kot 3,2 milijona evrov. Svojemu namenu pa centri že več kot leto in pol ne služijo.
