Bodo šle mamice z dojenčki na ulico? Država pobere polovico porodniške

Borba delavcev migrantov glede obdavčevanja njihovih zaslužkov v Avstriji je zgodba, ki še kar odmeva. Le malokdo pa je obveščen o še enem problemu, ki je po hrbtu udaril delavce migrante - visok znesek denarja, ki ga materam, bodisi zaposlenim v Avstriji bodisi partnerkam v Avstriji zaposlenih mož, od porodniškega nadomestila odtrga matična država. 

Vsekakor ne gre za majhne zneske, saj v primeru preseženega cenzusa letnega dohodka - torej 6500 evrov - država odtrga tolikšen delež, da mladi porodnici ostane zgolj med 45 in 50 odstotkov prejšnje višine dohodka. Če vzamemo v obzir dejstvo, da Slovenija mladim mamicam nameni 90 odstotkov porodniškega nadomestila, se »mlado mamico postavi pod vprašaj eksistence in pred odločitev, ali si otroka lahko privošči,« opozarja podpredsednica Sindikata migrantov delavcev Slovenije Barbara Pregl-Breznikova, ki tudi sama Štajerka iz Sladkega vrha.

»Namen obeh držav je porodnici zagotoviti skoraj tako visok dohodek v času po porodu kot ga je prejemala v času zaposlitve. Samo tako lahko država učinkovito skrbi za nataliteto in varstvo porodnic. Torej vsebinsko ni razlik, razlike nastanejo, ker Slovenija zagotovi porodnici 90 odstotkov bruto prejšnjega dohodka, Avstrija pa za ta enak izračun vendar le v višini 80 odstotkov, upošteva pretekli neto dohodek. Odvedbo dohodnine tako slovenska porodnica ne občuti, saj je njen neto dohodek še vedno 90 odstotkov, za razliko od avstrijske, kjer je vsak evro dohodninska osnova. Torej gre s strani davčne uprave za popolno nepoznavanje vsebine dohodka, vira in načina izračuna,« menijo v sindikatu.

Kdo ima prav?

V skladu z zakonom o dohodnini se pri nas dohodki iz starševstva, in sicer starševsko nadomestilo z izjemo otroškega dodatka obdavčijo. Enako velja za vse dohodke, ki imajo vir izven Slovenije. A četudi so ministrstvu za finance sindikatu pojasnili, da ta izplačila v Avstriji kot prvo niso obdavčena in kot drugo veljajo za socialni transfer, ki se v Sloveniji po zakoniku sodeč ne bi smel obdavčiti, in ne nadomestilo za porodniški stalež, zaposlenih na Finančni upravi Republike Slovenije po interpretaciji sindikata menda ta pojasnila ne ganejo. 

Zaposlene v Avstriji s prebivališčem v Sloveniji so upravičene tudi do tako imenovanega dohodka iz »varstva matere«, ki je primarno namenjem materam in nosečnicam, ki po avstrijski zakonodaji v obdobju osem tednov pred porodom in osem tednom po porodu oziroma nekoliko več pri materah, ki so rodile s carskim rezom, sploh ne smejo delati. 

Tako Avstrija aktivno preprečuje, da bi pri mladih mamicah in nosečnicah zaradi dela v tem obdobju prišlo do zdravstvenih zapletov, hkrati pa jim za odsotnost od dela izplačuje transfer, ki je v Sloveniji prav tako zajetno obdavčen. 

»Naj gre mamica z dojenčkom v rokah protestirat na ulico?« 

Če bi si v Avstriji vzeli čas in izračunali, koliko njihovega socialnega denarja roma — meni nič, tebi nič — naravnost v slovenske davčne blagajne, bi verjetno poleg otroškega dodatka oklestili še ostale transferje za starševsko varstvo, menijo v sindikatu: 

»Želijo obdavčevati vse po istem 'vatlu', ne da bi stvar sploh dobro poznali, kot je zgoraj razloženo na primeru porodniškega nadomestila. In ja, seveda je to na lahek način pridobljen denar; kaj pa bo naredil navaden državljan proti instituciji kot je davčna uprava? Sploh pa mlada mamica z dojenčkom v naročju ... Naj gre protestirat na ulico?« se sprašuje Pregl-Breznikova.

Sindikat delavcev migrantov obljublja mrtvilo v obmejnih krajih

Ob tem je potrebno omeniti še nov osnutek avstrijskega zakona, po katerem bo prav tem delavcem Avstrija oklestila vrednost otroškega dodatka do vrednosti, ki nekako bolj sovpada z standardom matične države. Po besedah sindikata država za te delavce poskrbi v tej smeri, da se, namesto da bi želeli ostati, raje izselijo, Avstrija pa pri tem po novem še pomaga.

»Delavci migranti smo ljudje, ki prihajamo predvsem iz obmejnih krajev, ki sicer životarijo na pogorišču slovenskega razvojnega modela. Praviloma so to najrevnejši in demografsko najbolj ranljivi predeli Slovenije. Najbrž tudi ni naključje, da so ta področja tako duhovno, kot tudi po fizični razdalji, najdlje od Ljubljane. In če odidemo mi, bodo tudi te regije, ki so sicer že tako na robu propada, padle še nižje ...«