Nacionalni inštitut za javno zdravje je pripravil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev slovenskih občin.
Najnovejši podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da so med slovenskimi občinami še vedno velike razlike v zdravstvenih kazalnikih, hkrati pa se na ravni države na več področjih kažejo izboljšanja.
Podatki, ki zajemajo leto 2024 oziroma večletna povprečja, kažejo, da se prebivalstvo Slovenije še naprej stara, je nekoliko manj delovno aktivno, vendar bolje izobraženo.
Med pozitivnimi trendi izstopa zmanjševanje bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, povezanih z alkoholom, ter večja uporaba pomoči na domu. Po drugi strani naraščata telesna masa odraslih in bolniške odsotnosti, zaznati pa je tudi nižjo udeležbo v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka.
Med izboljšavami izstopa nadaljnje zmanjševanje poškodb v prometnih nesrečah ter manj hospitalizacij zaradi astme pri otrocih, možganske kapi in srčnega infarkta.
Zmanjšuje se tudi umrljivost, vključno z umrljivostjo zaradi samomora. Hkrati pa ostajajo izzivi, predvsem na področju bolniške odsotnosti, ki se je ponovno povečala, ter naraščanja števila oseb, ki prejemajo zdravila za sladkorno bolezen, povišan krvni tlak in strjevanje krvi.
Preverili smo, kakšno je stanje v Mestni občini Maribor.
Zdravstveno stanje in umrljivost
Podatki nacionalnega inštituta za mariborsko občino kažejo, da je bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev pod slovenskim povprečjem.
Medtem ko v Sloveniji znašala 20,5 koledarskih dni na leto, je v Mariboru trajala povprečno 16,9 dneva.
V občini je bil delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, nižji od slovenskega povprečja. Enako velja za sladkorno bolezen.
Tudi stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je nižja kot v Sloveniji. V Mariboru znaša 1,8 na 1000 prebivalcev, starih od 35 do 74 let, medtem ko je slovensko povprečje 1,9.
Pri starejših prebivalcih so razlike vidne tudi pri zlomih kolka. V Mariboru je stopnja bolnišničnih obravnav 5,4 na 1000 prebivalcev, kar je pod slovenskim povprečjem 6,0.
V občini je delež uporabnikov pomoči na domu blizu slovenskega povprečja. Pri umrljivosti zaradi samomora pa Maribor beleži nižjo stopnjo od državnega povprečja.
V Mariboru znaša 15 na 100.000 prebivalcev, medtem ko slovensko povprečje znaša 18.
Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva
Na področju dejavnikov tveganja in preventive ima mariborska občina nižji telesni fitnes otrok od slovenskega povprečja. Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je v občini nižji od slovenskega povprečja.
Pri bolnišničnih obravnavah zaradi poškodb v transportnih nezgodah je stopnja v Mariboru precej nižja od slovenskega povprečja in znaša 0,3 na 1000 prebivalcev, medtem ko slovensko povprečje znaša 1,0.
Tudi odzivnost v programu Svit je v mariborski občini pod slovenskim povprečjem. Medtem ko slovensko povprečje znaša 64,9 odstotka, je v Mariboru odzivnost 58,9-odstotna.
Pri programu Zora je Maribor prav tako pod slovenskim povprečjem. Slovensko povprečje znaša 72,5 odstotka, v Mariboru pa je presejanost 69,6-odstotna.
