V pripravi je prva strategija za področje prostovoljstva v Mestni občini Maribor.
V Mariboru se je začel proces priprave prve Strategije razvoja prostovoljstva v Mestni občini Maribor. Posvet, ki ga občina organizira v sodelovanju s Slovensko filantropijo kot koordinatorico Slovenske mreže prostovoljskih organizacij in Pekarno Magdalenske mreže Maribor kot koordinatorico lokalne mreže Prostovoljstvo v Mariboru, pomeni pomemben korak k sistematični ureditvi področja, ki v mestu že dolgo igra vidno vlogo.
»Da bo lahko strategija res dobra in smiselna, imamo danes ta posvet, preko katerega bomo s predstavniki organizacij v Mariboru, ki najbolj poznajo področje prostovoljstva, pogledali, kaj je tisto, kar že deluje, kje so neki izzivi, kje so še potrebe in kje vidimo, da bi lahko bili še boljši.
Na podlagi tega bomo predlagali tudi konkretne ukrepe, « je dejala vodja projektov pri Slovenski filantropiji Tjaša Arko.
Poudarila je, da je pomembna predvsem krepitev prepoznavnosti prostovoljstva, še posebej v kriznih situacijah.
Dokument bo dopolnjeval nacionalno Strategijo razvoja prostovoljstva v Republiki Sloveniji do leta 2030, hkrati pa bo prvič postavil konkretne usmeritve za obdobje od leta 2026 do 2031 na lokalni ravni.
V Mariboru močna prostovoljska skupnost
V Mariboru je po podatkih Ajpesa vpisanih 243 prostovoljskih društev, kar po besedah župan Saše Arsenoviča kaže, da ima mesto močno in aktivno prostovoljsko skupnost.
Spomnil je na enega največjih dogodkov v mestu, ko je Maribor gostoval Olimpijski festival evropske mladine, na katerem je sodelovalo več kot 800 prostovoljcev.
»Takrat sem se tudi sam veliko naučil. Nisem vedel, kako veliko in pomembno gibanje je prostovoljstvo. Tudi sam sem se preizkusil kot voznik in pomagal pri prevozih gostov po mestu. Bila je zelo dobra izkušnja,« je v uvodu posveta povedal župan.
Dodal je, da prostovoljstvo prispeva k bolj povezani in odporni skupnosti ter se zahvalil vsem, ki že delujejo kot prostovoljci, ob tem pa izrazil željo, da bi k sodelovanju pritegnili še nove.
V Podravski regiji sicer deluje 434 prostovoljskih organizacij in 31 javnih zavodov s prostovoljskim programom. Leta 2024 je bilo aktivnih okoli 24.000 prostovoljcev, ki so opravili več kot milijon ur prostovoljskega dela.
Strategija sprejeta še letos
Luka Lubi z Urada za kulturo in mladino Mestne občine Maribor je pojasnil, da ima mesto na področju prostovoljstva številne prednosti, med drugim bogate izkušnje z večjimi dogodki in dobro razvite mreže prostovoljskih organizacij. Do zdaj pa ni obstajala enotna strateška usmeritev.
»Želimo, da strategija jasno opredeli prioritete za prihodnje petletno obdobje, podpre prostovoljske organizacije in prispeva k večjemu vključevanju prostovoljcev,« je povedal Lubi.
Udeleženci posveta so se razdelili po tematskih področjih, ki obravnavajo promocijo prostovoljstva, delo z mladimi, podporo mentorjem in druge ključne vidike.
»Zelo smo veseli, da je občina res zelo intenzivno pristopila k temu, da se strategija prostovoljstva zaključi.
»Da skupaj pogledamo, kaj prostovoljskim organizacijam, organizacijam s prostovoljskim programom, prostovoljcem in prostovoljkam manjka, kaj potrebujemo, kje nam lahko občina stopi bližje, in seveda tudi, kje lahko prostovoljske organizacije ponudimo roko občini,« je še dodala predstavnica Pekarne Magdalenske mreže Maribor Urška Breznik.
Strategija naj bi bila sprejeta še v letošnjem letu in bo temeljila na obstoječih praksah ter potrebah lokalnih organizacij in prostovoljcev.
