V Mariboru je potekala Evropska juniorska računalniška olimpijada. 90 osnovnošolcev iz 24 evropskih držav se je merilo v programiranju.

Pritajeno brnenje računalnikov, šklepet tipkovnic ter tu in tam globok vzdih. Tako so zadnji dnevi zveneli na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, kjer se je 90 osnovnošolcev iz 24 evropskih držav pomerilo v računalniškem programiranju.

»Zelo težko je bilo,« je takoj po zaključku tekmovanja priznal petnajstletni Filip Štamcar, eden od šestih tekmovalcev iz Slovenije. »Dobili smo različne algoritemske naloge. Napisati smo morali računalniški program in ga poslati na strežnik za ocenjevanje, ta pa je preveril, ali so izhodni podatki ustrezni,« je pojasnil Filip, ki bi se prihodnje leto rad pomeril na Mednarodni računalniški olimpijadi za srednješolce.

Štirinajstletni Ahmet Kaan Avci iz Turčije je bil samozavestnejši, zatrdil je: »Naloge niso bile težke.« S širokim nasmehom je hitro dodal: »Res pa me programirati uči moj brat …« Vso čarobnost računalniškega programiranja je v enem samem stavku uspelo zajeti štirinajstletnemu Alexandru-Raulu Todoranu iz Romunije: »Lepo je reševati težave.«

Šteje tudi pot, ne le cilj

Predstavnik Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) Darko Pevec je razložil, da tekmovanje v računalniškem programiranju temelji na algoritmičnem razmišljanju: »Na primer: želimo sestaviti stolp iz papirčkov z zapisanimi številkami. Vsak naslednji papirček mora imeti zapisano vsoto določenega zaporedja papirčkov, ki so že v stolpu. Kako sestaviti stolp, ki ima na vrhu neko določeno številko?«

Poudaril je, da je problem mogoče rešiti z različnimi algoritmi oziroma postopki: »Cilj pa je najti najučinkovitejšega.«

Individualno tekmovanje obsega šest različnih nalog s področja programiranja. Vsaka država članica Evropske unije lahko sodeluje s štirimi tekmovalci, starimi do 15 let in pol. V Mariboru gostijo še okoli sto mentorjev, članov strokovnih komisij in drugih gostov, pri organizaciji olimpijade pomaga tudi okoli 30 prostovoljcev. Tretjo Evropsko juniorsko računalniško olimpijado (European Junior Olympiad in Informatics ali krajše EJOI) ZOTKS organizira v sodelovanju z Ministrstvom za znanost in šport. Olimpijada traja ves teden, čeprav sta tekmovalna le dva dneva; preostali čas je namenjen ekskurzijam, spremljevalnemu programu in druženju.

Računalnike uporabljamo vsi, vendar …

Med osnovnošolskimi navdušenci za programiranje je veliko samoukov, nekateri pa znanje pridobivajo tudi na raznih tečajih in poletnih šolah. V ZOTKS so poudarili: »Računalniki nas obkrožajo na vsakem koraku in vsi jih uporabljamo, vseeno pa je poznavanje programiranja močno deficitarno.«

Dodali so, da slovenski šolski sistem hitremu razvoju računalništva preprosto ne sledi: »Osnovna, temeljna znanja računalništva bi morala biti učencem posredovana že v osnovni in srednji šoli, saj ta vzpostavljajo drugačen način razmišljanja, ki ga pri drugih predmetih ne morejo pridobiti.« Trenutno je ura računalništva obvezna le v prvem letniku srednje šole. Za mnoge radovedneže, vidimo, je to pač prepozno …

Najboljši Romun

Najboljši rezultat je dosegel tekmovalec iz Romunije Alexandru Luchianov - pravilno je rešil vse naloge in zbral vseh 600 možnih točk. Zlato medaljo je poleg njega prejelo še sedem tekmovalcev. To so Aleksandr Abeljan iz Armenije, Jan Strzeszynski s Poljske, Danil Klišh in Bulat Harisov iz Rusije, Artem Fomiuk iz Ukrajine ter še dva tekmovalca iz Romunije Alexandru-Raul Todoran in Luca Perju-Verzotti.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice