Zgodba o Magni dobiva nove razsežnosti. Do gradnje Magnine lakirnice v občini Hoče-Slivnica nas ločuje le še nekaj tednov, a prav tik pred zdajci so se pojavili večji dvomi o legitimnosti gradnje zaradi zakona o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije.
Na eni strani varstvo okolja, zemljišča in zdaj še ustavna presoja, na drugi brezposelni Štajerci
Magnina saga je v obliki pobude za ustavno presojo zakonske podlage dobila novo protiutež. Podala sta jo Bojan Požar in odvetnik Franci Matoz. Na drugi strani tehtnice pa stojijo brezposelni Štajerci, ki so s prihodom avtomobilskega giganta dobili upanje po novih delovnih mestih, temu upanju pa se pridružuje tudi Štajerska gospodarska zbornica. Se lahko tehtnica tik pred zdajci obrne v prid tožnikom?
Po besedah Matoza država s tem zakonom »multinacionalko postavlja v vsem privilegiran položaj«, lastnikom zemljišč in nepremičnin v okolici pa s tem vdira v lastniško pravico.
Nenadna naperjenost proti Magni preseneča Soršaka
Nenadna poteza Bojana Požara in Francija Matoza preseneča tudi župana občine Hoče-Slivnica Marka Soršaka: »Zanimivo, kako se v štirih, petih tednih tako obrne neko splošno mnenje, kar naenkrat precej negativnega.«
Večina ljudi po besedah župana projekt še vedno podpira in kot trdi, zaenkrat v občini še ni slišal, da bi bil kdo izrecno proti Magnini investiciji. Kot je še dejal za Mariborinfo, zagovarja izvedbo občinskega referenduma, s katerim bi ugotovili podporo ali nepodporo krajanov. A sedaj je, kot kaže, za slednje prepozno.
Reindustralizacija Maribora z okolico lahko pade v vodo
Ob tem so vse glasnejše govorice, da bi Magna Steyr lahko skočila v posteljo s Hrvati ali Madžari, s katerimi se je že spogledovala, preden je potrkala na vrata Slovenije. Soršak meni, da bi s tem regija izgubila veliko – ne le 400 delovnih mest v prvi fazi, pač pa tudi delovna mesta, ki nastanejo kot posreden produkt Magninih delovnih mest.
»Če se primerjamo s Slovaško, kamor je prišel Volkswagen, je vsako delovno mesto generiralo tri v dobaviteljski verigi, eno do dve v storitveni, torej bi vsako delovno mesto v Magni generiralo še dodatna štiri delovna mesta v preostali regiji. Poleg neposrednih tako govorimo še o multiplikativnih učinkih, ko neposredna delovna mesta generirajo posredna,« pojasnjuje.
Pri posrednih delovnih mestih je govora o sodelovanju z univerzo, z roko v roki pa gresta tudi Magna in bližnje letališče.
Višje plače ali le visoko zveneče obljube?
Za delovna mesta v občini Hoče - Slivnica pa naj bi bile rezervirane tudi višje plače. Župan govori o vsaj 20 odstotkov višjih plačah od slovenske minimalke: »Če pa stvar odpove, bi dali svetu sporočilo: Ne vlagajte v Slovenijo.«
»Treba je prikazat, da večina ljudi projekt podpira, ne smemo pa dopustiti, da ta projekt preprosto izgine, tako kot v 90ih, ko v Sloveniji ni uspelo BMW-ju, Oplu, in podobnim. V vsakem primeru slab signal, da potencialni investitorji naj ne vlagajo v Slovenijo.«
V zgodbo konkretneje vstopa še Štajerska gospodarska zbornica – nova protiutež v prid Magni
Medtem, ko je Slovenija pridobila trdne nasprotnike nove proizvodnje, ki po mnenju nekaterih v regijo prinaša onesnaženje okolja in neustavne razlastitvene zakone, pa se je na drugi stvari pojavila iniciativa Štajerske gospodarske zbornice, ki bo v četrtek, 1. junija, pet minut pred dvanajsto, na letališču Edvarda Rusjana začela z zbiranjem podpisov k enotni podpori načrtovani investiciji.
»V kritičnih trenutkih smo znali stopiti skupaj in sprejeti prave odločitve. Nazadnje je to bilo v času osamosvajanja, pred pomembnimi prelomnicami smo tudi sedaj. Gospodarski temelji so osnova razvoja družbe, zato ne dovolimo, da bi načrtovana investicija Magna postala še ena izgubljena priložnost. Ljudje potrebujejo delo gospodarstvo potrebuje svež kapital, regija potrebuje preboj,« poziva Štajerska gospodarska zbornica. Kako se boste odločili?