7. aprila leta 1941 je umikajoča se Dravska divizija porušila mostove v Mariboru.
Na današnji dan leta 1941, so nad Dravo odjeknile silovite eksplozije. Med umikom pred nemškimi enotami je jugoslovanska vojska razstrelila Glavni most, Železniški most in Studenško brv.
Dogodek je sledil začetku napada na Kraljevino Jugoslavijo, ki se je začel dan prej. Nemške enote so hitro napredovale proti Mariboru, Dravska divizija, ki se je sprva še upirala, pa se je nato umaknila na desni breg Drave in na današnji dan pred 85 leti v popoldanskih urah porušila ključne prehode čez Dravo.
Nemška vojska hitro postavila začasni most
Rušenje mostov ni bilo naključno, temveč del vojaške strategije: z uničenjem prometne infrastrukture so skušali upočasniti sovražnikov prodor. Posledice pa so bile za mesto takojšnje in otipljive. Maribor je ostal brez ključnih prometnih povezav, hkrati pa je bila motena tudi oskrba z vodo in elektriko.
Muzej narodne osvoboditve Maribor navaja, da je porušenje mariborskih mostov doživel tudi pisatelj Josip Vandot, avtor zgodb o Kekcu, ki je tisti čas živel v Mariboru.
»Nenadoma je zagrmelo, kot da se je podrlo nebo, zemlja se je stresla, omet se je usul s stropa in sten. …Prvi detonaciji je sledila druga, ki pa je bila šibkejša, ker je prihajala od daleč, od železniškega mostu,« je po navedbah muzeja zapisal v spominih.
Že naslednji dan, 8. aprila 1941 so v Maribor vkorakale prve enote nemške vojske in kmalu zatem začele odpravljati posledice uničenja.
Zahodno od glavnega mostu je do konca aprila 1941 nemška inženirska enota zgradila pontonski leseni most, čez mesec dni, v ponedeljek, 5. maja 1941, pa je po navedbah muzeja začel ponovno voziti mestni avtobus na krožni liniji Glavni trg - Kadetnica - Tržaška cesta - pokopališče - Melje - glavni kolodvor - Glavni trg.
Pomemben del zgodovine mesta
Glavni most je bil zgrajen v letih 1909-1913, otvoritvena slovesnost pa je bila 23. avgusta 1913. Novi most je nadomestil stari leseni dravski most, ki je do takrat stal nekaj deset metrov zahodneje od sedanjega in so ga pozneje porušili.
Most je bil zgrajen po načrtih dunajskega arhitekta in urbanista Eugena Fassbenderja, načrt za konstrukcijo mostu pa je izdelal inženir C. Haberkalt.
Otvoritve pa se je v cesarjevem imenu udeležil tudi nadvojvoda Friderik.
Tedaj je veljal za tehnično in inženirsko čudo, še danes pa predstavlja pomembni del mestne zgodovine.
