Obiskali smo delavnic ročnih del, kjer se skozi kreativnost ljudje sproščajo in razvijajo prej nepoznane plati.
Kako koristna so ročna dela, smo preverili pri Mariji Jančič, upokojenki, ki v ustvarjanju vidi terapijo, saj je kar 40 let pomagala pri zdravljenju alkoholikov in drugih zasvojencev, sedaj pa svoja znanja prenaša na sokrajane v Dupleku. Na ta način je številnim pomagala na novo osmisliti življenje in si začrtati nove cilje. Medtem ko smo jo obiskali na eni izmed delavnic, smo videli, kako in koliko enostavna ročna dela spremenijo človeka in njegov fokus.
Marija, ki je vodja sekcije ročnih del pri Društvo upokojencev Duplek, se s tovrstnimi aktivnostmi ukvarja že vse življenje in tudi sedaj, v času pokoja, ne miruje. Nekoč kot delovna terapevtka, danes pa svoje poslanstvo uresničuje na delavnicah, kjer pod njenim vodstvom nastajajo številni simpatični izdelki.
»Ne gre zgolj za delo, gre za ustvarjanje. Ko ti ustvariš neki izdelek, te to napolni z neko radostjo, in tako dobiš tudi veselja do česa drugega. Ko narediš izdelek in ga podariš naprej, ljudje pa se ga razveselijo, te to radosti. In ko si zadovoljen, je tudi življenje malo lažje. Ne čakaš le na smrt, ampak živiš življenje,« je povedala bivša delovna terapevtka, to pa pospremila z razlago, da se na ta način marsikdo spremeni tudi na drugih področjih življenja, ki jim nato aktivno stopi nasproti.
Tako je ustvarjenje terapija, kar potrjujejo tudi nasmejani obrazi delavničarjev, medtem ko izpod njihovih ustvarjalnih rok nastaja vse od volnenih zajčkov do velikonočnih jajčk. Seveda pa na delavnice ne pridejo samo upokojenci, med drugim pride kar nekaj otrok, če le imajo možnost.
Tako opazujemo tudi drugo delavničarko Marijo, ki nam zbrano in ljubeznivo pokaže postopek izdelave velikonočnega jajca, nato pa se ozremo še naokoli, saj med pridnimi ženskimi rokami ne manjka tudi moških – Jože Babič prihaja na delavnice zaradi interesa po učenju novih tehnik. Pri tem je poudaril, da imajo vse - od country glasbe in plesa do raznovrstnih ročnih del, zato se ima »zelo fajn«.
Naša sogovorka, vodja delavnice, nam pojasni. da je navadno moških še več, ti pa najraje hodijo na računalniški tečaj, tečaj nemščine in podobne dejavnosti, za katere menijo, da so bolj moške.
Ob tem pa tudi ne manjka skupinskega ustvarjanja, kjer se skozi prebujanje lastne kreativnost učijo potrpežljivosti in vztrajnosti, ki pa sta pomembni tudi na življenjski poti in pri ovirah, na katere naletimo, zato Marija meni, da je tovrstno ustvarjanje koristno tudi za mlade, da se ključa do prigaranih uspehov naučijo: »Mi starejši smo tisti, ki moramo za seboj potegniti mladino.«
»Dobiš veselje še za kaj drugega in to prepričanje 'saj jaz zmorem',« pove Marija in doda, da večino ljudi meni o sebi ravno nasprotno. »Tako pa si nekako dokazujejo, da zmorejo marsikaj, a prej le ni bilo priložnosti. Saj ne gre čez noč – to traja mesece in mesece, ampak rezultati so pa vidni,« še doda.
67-letna Jožica Vake je tako šele na svoja zrela leta odkrila svoj slikarski talent, sedaj pa ve, da lahko prava spodbuda z močno voljo rodi prav nevsakdanje zgodbe: »Mi uživamo vsak dan, pet dni v tednu … Telovadimo, plešemo, kuhamo, pečemo, se ukvarjamo z ročnimi deli in še in še.«
Z doseganjem novih ciljev pa se spodbuja tudi motiviranost in elan človeka. Namreč ne gre le za ustvarjene izdelke, gre za tisto, kar jih pri njihovem nastanku spremlja – druženje, kreativnost, dojemanje novega poslanstva in doseganje novih ciljev.
