Mariborska občina se bo energetske sanacije javnih objektov lotila v javno-zasebnem partnerstvu, in sicer preko doseženih prihrankov po modelu energetskega pogodbeništva.
Kot pojasnjujejo na mariborski občini, bodo na ta način zagotovili celovito ali delno sanacijo 24 izbranih osnovnih šol, vrtcev, občinske stavbe ter Ledne dvorane in dvorane Tabor.
V okviru deset milijonov evrov vrednega projekta bodo energetsko sanirali kotlovnice in notranjo razsvetljavo, ob tem pa vzpostavili še učinkovito energetsko upravljanje. V nekaterih objektih bodo prenovili fasado in stavbno pohištvo, izolirali podstrešje, vgradili termostatske ventile, s čimer bodo prihranili energijo in znižale obratovalne ter vzdrževalne stroške, je povedal Marko Rojs iz Energetske agencije za Podravje.
Financirali s prihranki po sistemu javno-zasebnega partnerstva
Prenove objektov bodo financirali s prihranki po sistemu javno-zasebnega partnerstva, saj je lani zasebni partner na mestno občino naslovil vlogo o zainteresiranosti vlaganj v energetske sanacije javnih objektov.
Po sedanjih izračunih bi takšna oblika mariborsko občino stala nekaj manj kot 1,5 milijona evrov, zasebni partner bi prispeval dobrih pet milijonov evrov, nekaj več kot 3,5 milijona evrov pa si obetajo iz kohezijskih sredstev.
Kot je še dodal Rojs, so se za pripravo projekta odločili na pobudo enega od možnih partnerjev, pri tem pa so izbor objektov naredili kar se da široko, da bi jih lahko čim več vključili v sanacijo.
Med saniranimi objekti osnovne šole, vrtci, občinska stavba in dvorani
Med objekte, kjer bo sanacija izvedena celovito in bodo od države prejeli 40 odstotkov kohezijskega denarja, poleg občinske stavbe sodijo še OŠ Bratov Polančič, Leona Štuklja, Ludvika Pliberška, Martina Konšaka, Maksa Durjave, Slave Klavore, Franca Rozmana Staneta, Prežihovega Voranca, Draga Kobala, Rada Robila in Malečnik ter enote vrtcev Tezno in Pobrežje.
V drugi skupini so objekti, kjer bodo opravili samo tehnološko sanacijo ogrevalnih naprav, kjer je še osem vrtcev ter Dvorana Tabor in Ledna Dvorana, poroča STA,
Gre za najcenejšo možnost za občino
Za to obliko so se odločili, saj pomeni za občino najcenejšo možnost medtem ko je projekt za potencialnega zasebnega partnerja zanimiv zato, ker si bo investicijo povrnil po zaslugi energetskih prihrankov, ki bodo nastali po sanaciji, je povedal direktor mariborske mestne uprave Simon Štrancar.
»Občina je sicer v času energetskega pogodbeništva deležna le manjšega deleža prihrankov, kar bo odvisno od razpisnih pogojev in pogajanj pred sklenitvijo sodelovanja. Gre za princip, ki ga podpira Bruselj in zato tudi namenja kohezijski denar,« poroča o Štrancarjevih besedah STA.
Kljub Petrolovi ponudbi bo izveden še mednarodni razpis
Prejeli naj bi ponudbo od Petrola, kljub temu pa bodo izvedli mednarodni razpis za druge potencialne vlagatelje. Na februarski seji so že potrdili DIIP, na marčevski pa jih čaka potrditev investicijskega projekta, da bodo lahko pripravili razpis, ki bi lahko bil končan do poletja.
Začetek prvih del že v drugi polovici leta …
Po dodatnih pogajanjih si začetek prvih del na občini obetajo v drugi polovici leta 2018, v šolskih objektih pa bi jih večino izvedli v času počitnic naslednje leto. Trajanje pogodbenega partnerstva je stvar razpisa in pogajanj, dosedanja praksa v nekaterih drugih mestih pa kaže na obdobje 10 do 15 let, še pojasnjuje Štrancar.
