Mariborski župan Andrej Fištravec je danes ob 11. uri na križišču Titove ceste in ulice Pariške komune simbolično odstranil enega izmed zloglasnih mariborskih radarjev.
Mariborski župan Andrej Fištravec je prvega izmed zloglasnih mariborskih radarjev odstranil na križišču Titove ceste in ulice Pariške komune. Ob »simboličnem« začetku odstranjevanja radarjev je dejal, da to ni začetek predvolilne kampanje, saj da »ta traja že štiri leta«.
Z deli nadaljuje Nigrad, ki bo 35 radarjev po mestu odstranjeval do konca meseca.
Simbolični odstranitvi radarja sledi še odstranitev preostalih radarjev po Mariboru s strani podjetja Nigrad, kjer bodo večino radarjev začasno skladiščili, še pred tem pa bodo popisali opremo oziroma tehnologijo v njih.
Dve radarski ohišji bosta umeščeni v Muzej narodne osvoboditve Maribor kot družbeno-zgodovinski »spomenik«.
Radarji vendarle ne bodo »nekakšna postepekajevska inštalacija«
Spomnimo, da je občina decembra 2016 sklenila poravnavo s podjetjem Iskra v višini 7 milijonov evrov, po kateri so radarji prešli v last Mestne občine Maribor. Slednja je že tedaj napovedala fizično odstranitev radarjev v mestu.
Mariborski župan je sicer ob poravnavi dejal, da ga radarji ne bi motili kot »nekakšna postepekajevska inštalacija«.
Zlogasni radarji so ob postavitvi v nekaj dneh ujeli več tisoč prehitrih voznikov, sledili so množični ulični protesti, zaradi katerih je bil prisiljen odstopiti tedanji župan Franc Kangler. Dogajanje je sovpadalo z zaključkom Evropske prestolnice kulture, ki jo je mesto gostilo v letu 2012.
Radarji »začasno« v skladišče podjetja Nigrad, kaj pa potem?
Z Fakulteto za elektrotehniko in računalništvo in drugimi mariborskimi fakultetami so po sklenitvi poravnave stekli pogovori o ideji, da bi odstranjeno opremo predelali v izobraževalnih in drugih projektih ali jim našli drugo uporabno vrednost.
»Ena izmed možnosti uporabe bi lahko bila tudi izdelava informacijskih tabel, ki informirajo in opozarjajo voznike o njihovi hitrosti, pred recimo vrtci in šolami. Za demontažo in morebitno predelavo v druge namene bo potrebno zagotoviti dodatna sredstva v proračunu Mestne občine Maribor,« so ob sklenitvi poravnave z Iskro dejali na mestni občini.
Toda kaj natanko bi fakultete lahko počele z radarji, ki že leta stojijo ob cestah in križiščih v Mariboru, čeprav ne delajo, ni znano.
S sklenitvijo poravnave je sicer Mestna občina Maribor prejela tudi opremo, ki bo namenjena postopni rekonstrukciji oziroma sanaciji semaforskega sistema v mestu. Gre za material za obnovo 84 že obstoječih semaforjev ter gradnjo semaforjev na štirih novih lokacijah.
