Tradicionalni splavarski krst je tudi letos na Lent privabil flosarje, glasbenike, folkloriste in obiskovalce ter obudil del mariborske dediščine ob Dravi.
Maribor je bil danes znova v znamenju tradicije, ki je z mestom ob Dravi povezana že stoletja. Mariborski flosarji so pripravili 42. tradicionalni splavarski krst, s katerim ohranjajo spomin na čas, ko je bila Drava pomembna prometna in gospodarska pot.
Dogajanje se je začelo v Koblarjevem zalivu, od koder se je splav ob 11. uri podal po Dravi proti središču Maribora.
Prav vožnja od Koblarjevega zaliva do Lenta sledi poti, na kateri Mariborski flosarji še danes obiskovalcem predstavljajo nekdanji način življenja in dela na reki.
Po prihodu na Lent je sledila povorka proti Najstarejši trti.
Splavarjem so se pridružili folkloristi iz Cirkovc in Pihalni orkester Kungoške pleh muzike, osrednji del dogajanja pa se je nato preselil pred Najstarejšo trto.
Med flosarje sprejeli nova člana
Vrhunec dneva je bil tradicionalni splavarski krst. Častna botra letošnjega dogodka sta bila dolgoletni mestni viničar Stane Kocutar in aktualna mariborska vinska kraljica Natalija Ploj.
Po opravljenem flosarskem izpitu so med Mariborske flosarje sprejeli novinca Alena Pungartnika, v njihove vrste pa je bil sprejet tudi dolgoletni flosar in glasbenik Saša Najglič.
Krst spremlja dolgoletna tradicija sprejemanja novih članov med flosarje, njegov namen pa je predvsem prenašanje splavarske dediščine na nove generacije.
Dogajanje na Lentu so dopolnili kulturno-umetniški program, glasba in folklora, med 10. in 14.30 pa so se obiskovalcem na stojnicah predstavljali tudi lokalni rokodelci.
Splavarska tradicija v Mariboru ostaja živa. To poudarja tudi Tadeja Fijačko, predsednica Turističnega društva Maribor, ki pravi, da splavarske vožnje privabljajo tako turiste kot domače obiskovalce.
»Drava je živa prav zaradi nas, mariborskih flosarjev. Od aprila do konca oktobra ponujamo splavarske vožnje v turistične namene in zadnja leta so res uspešne sezone, tako da turistov in tudi naših domačih gostov ne manjka,« je povedala Fijačko.
Do krsta prišel kot potapljač
Med letošnjimi krščenci je bil Alen Pungertnik, potapljač in splavar. Kot je pojasnil, se je med kandidate za splavarja uvrstil bolj ali manj po naključju.
»V vlogi kandidata za splavarja sem se znašel nekako po naključju, glede na to, da sem potapljač. Društvi sodelujeta že vrsto let skupaj in tako so potrebovali neko delovno silo. Nekako smo se ujeli in delujemo zdaj že drugo leto skupaj,« je povedal.
Na svoj krst je moral čakati dlje, kot je bilo sprva načrtovano.
»Jaz bi moral biti že lani krščen, ampak zaradi slabega vremena smo prestavili, tako da smo letos naredili en tak lep dogodek. Mislim, da smo se vsi imeli super fino,« je dejal Pungertnik.
Po krstu je svoje občutke opisal precej hudomušno: »Končno sem se lahko ohladil, ker mi je bilo že zelo vroče.«
Med krščenci tudi glasbenik
Splavarski krst je letos doživel tudi Sašo Najglič, ki je s splavarji povezan že več kot dve desetletji.
»Načeloma že več kot 20 let sodelujem, saj sem glasbenik na flosu. In kako sem prišel do tega? Rekli smo: v življenju še nismo glasbenika krstili. Pa smo rekli, dajmo to zadevo poskusiti, da vidimo, ali bo uspelo,« je povedal.
Najglič je ob tem izpostavil tudi turistično vlogo splavarstva. Kot pravi, so skozi leta v Maribor pripeljali veliko obiskovalcev iz tujine.
»Imamo veliko turistov. Skozi leta smo jih sprejemali v Mariboru, pa mogoče Maribor še ni bil tako znan. Mi smo jih pripeljali včasih od 4000 do 5000 na leto, od maja nekje do konca oktobra,« je povedal.
Splavarske vožnje od pomladi do jeseni
Fijačko je poudarila, da splavarska tradicija ni le spomin na preteklost. Splavarske vožnje v turistične namene izvajajo od aprila do konca oktobra.
Po njenih besedah so bile zadnje sezone uspešne, obiskujejo pa jih tako turisti kot domačini.
»Verjamem, da nam dobro gre,« je sklenila predsednica Turističnega društva Maribor.
Tradicija, ki jo v Mariboru obujajo že od leta 1985
Splavarjenje je močno zaznamovalo zgodovino Maribora in celotne Dravske doline. Drava je bila stoletja pomembna prometna pot za prevoz lesa in drugega blaga, Lent pa je nekoč predstavljal pomembno pristanišče, kjer so pristajali splavi, šajke in rance.
Novodobna zgodba splavarskih krstov se je začela leta 1985, ko so v Mariboru pripravili prvo tovrstno prireditev in na Lent po dolgih letih znova vrnili del nekdanje splavarske tradicije.
Več kot štiri desetletja pozneje jo Mariborski flosarji nadaljujejo z vožnjami po Dravi, značilnimi običaji in vsakoletnim splavarskim krstom, ki povezuje reko, Lent in zgodovino mesta.
