Na mariborski Piramidi so ob dnevu Maribora simbolično zasadili prve trte. Obnova vinograda naj bi bila zaključena leta 2027.
Mariborska Piramida, eden najbolj prepoznavnih simbolov mesta, po letih neurejenosti in propadanja nekdanjega vinograda postopoma dobiva novo podobo.
Danes, 20. oktobra, so ob praznovanju Dneva Maribora simbolično zasadili prve trte in tako naredili pomemben korak k oživitvi vinogradniške tradicije na griču nad mestom.
»Najprej sem res zelo ganjen, ponosen. In hvala vsem, ki so pomagali, da smo danes tukaj. Danes zgleda to enostavno. Trpeli pa smo vsaj deset let, ko smo našo veduto mesta gledali v obliki pragozda in se zavedali, da nekaj ni prav,« je ob zasaditvi povedal mariborski župan Saša Arsenovič.
Kot je pojasnil, so morali za uresničitev projekta najprej urediti številna vprašanja, pri čemer je posebej izpostavil sodelovanje s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ter ustanovitev podjetja Mestni vinogradi Maribor.
Obnova vinograda naj bi bila zaključena leta 2027
Na Piramidi so danes zasadili šipon, ki mu župan pripisuje velik potencial v regiji. V nadaljevanju načrtujejo še zasaditev drugih sort, med drugim renskega rizlinga, modrega pinota in chardonnayja, na območju pa naj bi svoje mesto dobila tudi potomka najstarejše trte na svetu.
Današnja zasaditev predstavlja le prvi del obsežnejšega projekta. Po besedah Arsenoviča naj bi na Piramidi uredili približno 3,5 do štiri hektarje vinograda, zasaditev pa dokončali leta 2027.
Ob tem je razkril tudi vrednost dosedanjih vlaganj.
»Trenutna investicija gre proti 600.000 evrom, ampak to je pravzaprav tisti infrastrukturni del,« je povedal in pojasnil, da sredstva namenjajo predvsem urejanju poti, razsvetljavi in reševanju težav z odvodnjavanjem.
Prav voda predstavlja enega večjih izzivov pri urejanju območja. Zaradi vse pogostejših močnih nalivov bodo potrebni ustrezni razbremenilniki, saj lahko voda s pobočja ogroža tudi mesto pod Piramido. Del vode nameravajo preusmeriti v mestne ribnike.
Obnova vinograda je sicer del širših načrtov za ureditev območja, ki vključujejo tudi povezavo Mestnega parka s Piramido in nadaljnji razvoj zelenih povezav proti Mariborskemu otoku in Lentu.
Župan je ob tem omenil še Kalvarijo, kjer so prav tako že zakupili vinogradniške površine. Upa, da bo prihodnje vodstvo občine nadaljevalo obnovo tudi na tem območju.
Občani in podjetja bodo lahko postali botri trtam
Za upravljanje vinograda bo skrbela družba Mestni vinogradi Maribor, ki deluje v okviru podjetja Urbanatura. Po županovih besedah želijo vinograd povezati tudi s turistično ponudbo mesta in širše regije ter obiskovalcem v prihodnje ponuditi vino, pridelano na mariborskih mestnih vinogradih.
Ob tem pripravljajo še poseben način vključevanja občanov in podjetij. V prihodnje bodo namreč omogočili botrstvo posameznim trtam, s katerim bodo lahko družine, posamezniki in podjetja finančno prispevali k dolgoročnemu vzdrževanju vinograda.
»Ne torej enkratno, samo za to, da je to bila moja trta,« je poudaril Arsenovič in dodal, da si želi, da bi botrstvo preraslo v dolgoročno povezovanje ljudi, ki jim je mar za razvoj mesta.
Dogodka se je udeležila tudi državna sekretarka Mojca Erjavec, ki je poudarila pomen vinogradništva za identiteto Maribora in Štajerske.
»Maribor je tudi Lent in je tudi Najstarejša trta. Maribor je dediščina in Maribor je identiteta. Čuj ti, v Mariboru si!« je dejala.
Ob tem je izpostavila, da ministrstvo projekt podpira tudi prek sklada kmetijskih zemljišč in ukrepov skupne kmetijske politike. Poudarila je, da bodo na evropski ravni še naprej na voljo ukrepi za podporo vinogradništvu, vključno s promocijo vina.
Na zgodovinski pomen Piramide je spomnil tudi mestni viničar Stane Kocutar. Kot je pojasnil, vinogradništvo na tem območju sega daleč v preteklost, saj vinsko trto na širšem območju omenja že listina Šentpavelskega samostana iz leta 1091.
Piramida je bila skozi stoletja pomemben del mestne zgodovine, med drugo svetovno vojno pa so se Mariborčani v tamkajšnjih zakloniščih skrivali pred bombardiranjem.
Zdaj naj bi poleg vinske trte na območje znova prišle tudi čebele in jablane, med njimi stare sorte, povezane z mariborsko sadjarsko dediščino.
»Prav je, da se tisto, kar je dediščina Maribora v najbolj žlahtnem smislu, vrne, in to na Piramido,« je poudaril Kocutar.
