Mestna občina Maribor je po lanskih pogajanjih obnovo Langerjeve vile zaupala hoškemu gradbenemu podjetju Mata TiM.
Langerjeva vila stoji ob Ljudskem vrtu na Mladinski ulici 29. Leta 1843 jo je dal zgraditi josipdolski glažutar Jožef Langer.
Sprva mu je služila kot poletna rezidenca, kasneje pa je bila uporabljena kot prireditveni, veselični in športni prostor, dnevno zavetišče za otroke, restavracija s plesiščem ter šola za gostinstvo. V zadnjih letih je objekt propadal.
Javni prostor z zgodovinsko vrednostjo
Nedavno so se začela rekonstrukcijska dela na tem kulturnem spomeniku lokalnega pomena.
Po besedah župana Mestne občine Maribor Saše Arsenoviča bo v prenovljenih prostorih delovala Mestna četrt Koroška vrata, na zdajšnjem sedežu pa naj bi uredili približno deset stanovanj za mlade družine.
»Vila postaja javni prostor, kar si je pravzaprav želel že gospod Langer. Objekt ima tudi 6000 kvadratnih metrov površin, ki bodo postale zelene in nudile prostor za druženje.
Poleg mestne četrti bo to zagotovo tudi dom športnih društev in dogodkov,« je povedal Arsenovič.
V sklopu investicije je zahodno od Langerjeve vile predvidena tudi ureditev promenade, ki bo povezovala severno in južno območje Ljudskega vrta.
V prvotnem stanju je bil v zgradbi rastlinjak
V svojih zlatih letih je vila imela tudi rastlinjak s številnimi tropskimi rastlinami, ki takrat niso bile lahko dostopne. Ko je po prvi svetovni vojni objekt služil kot zavetišče za otroke, je bil nekdanji rastlinjak predelan, zaradi česar je danes razgled iz te sobe okrnjen.
»Radi bi se vrnili k osnovni zasnovi objekta, kjer je Langer lahko iz svojega rastlinjaka gledal v park. Po zdajšnjem projektu to ni mogoče, saj so tla nižje od oken in bomo morali gledati v steno. A upam, da bomo to uspeli spremeniti,« je dodal župan.
Med obnovitvenimi deli so odkrili tudi originalno talno ogrevanje, kar je bilo za tisti čas velik simbol prestiža. Na občini ga želijo ohraniti in ustrezno predstaviti.
V izdelavi je tudi dvigalni jašek, ki bo omogočil dostop do vseh prostorov tudi osebam z gibalnimi ovirami.
»Vila že zadnjih 150 let spreminja svoj obraz. Danes odkrivamo različne plasti in prvotne elemente vile ter jih želimo poustvariti, kot so bili prvotno zamišljeni. V bodočem javnem prostoru želimo prikazati te sloje zgodovine,« je dejal projektant Miha Fujs.
Zaključek investicije je predviden v začetku prihodnjega leta.
