Država uvaja program, ki naj bi nas zaščitil pred dragimi slabimi odločitvami.
V Sloveniji se po raziskavah Evropske komisije še vedno premalo zavedamo, koliko nas stane finančna nepismenost. Slabe odločitve, nepoznavanje kreditnih pogojev in podleganje finančnim mitom lahko gospodinjstvu vzamejo tudi več tisoč evrov na leto. Zato je Andragoški center Slovenije predstavil program, namenjen dvigu finančnih kompetenc odraslih.
Na današnji novinarski konferenci so ga podrobneje predstavili in poudarili, da je brezplačen in bo dosegljiv na vseh ljudskih univerzah po državi.
Gre za prvi sistematični državni projekt, ki želi finančno znanje približati celotni populaciji, ne le tistim, ki se z denarjem ukvarjajo poklicno, ampak vsem, ki se vsak dan srečujejo z odločitvami glede plačevanja, zadolževanja, varčevanja in zaščite pred prevarami.
Predstavitev so danes zaznamovali nagovori državnega sekretarja ministrstva za vzgojo in izobraževanje Andreja Sotoška, direktorice Andragoškega centra Slovenije Nataše Potočnik in direktorice Ljudske univerze Velenje Brigite Gorjup.
Finančna pismenost ni privilegij, temveč nujnost
Državni sekretar mag. Andrej Sotošek je poudaril, da projekt Digitalna knjižnica in program finančnega opismenjevanja predstavljata strateški premik v slovenski družbi.
»Finančna pismenost je temeljna kompetenca sodobnega časa. Ne obsega le razumevanja prihodkov in izdatkov, temveč tudi spretnost odločanja v digitalnih okoljih, poznavanje tveganj, zaščito pred prevarami ter odgovorno ravnanje v obdobjih gospodarskih sprememb,« je dejal.
Poudaril je, da Slovenija sicer dosega nadpovprečno raven finančne pismenosti, a le četrtina prebivalcev doseže visoko raven znanja, kar se najbolj vidi pri mladih, ženskah in osebah z nižjimi prihodki.
Direktorica Andragoškega centra Slovenije Nataša Potočnik je predstavila jedro razvojnega projekta, ki se je izvajal med letoma 2022 in 2024.
Osredotočili so se na tri ključna področja: obvladovanje osebnih in družinskih financ, finančno načrtovanje in varčevanje, preprečevanje prevar in razumevanje tveganj.
Nastali so izobraževalni programi Pot do finančne svobode, Seniorji v akciji in Obvladujem svoje finance.
»Odgovorno ravnanje z denarjem postaja nujno za finančno varnost in stabilnost. Zato potrebujemo jasna, praktična in dostopna znanja, ki podpirajo odrasle v vsakdanjem življenju,« je poudarila Potočnik in dodala, da so najmanj finančno pismeni starejši in Slovenci, stari med 25 in 34 let.
Direktorica Andragoškega zavoda Ljudske univerze Velenje Brigita Gorjup pa je poudarila, da je Slovenija ena prvih držav na svetu, ki se je sistematično lotila usposabljanja vseh odraslih državljanov na področju financ.
»Pomembno je, da je izobraževanje popolnoma neodvisno od prodajalcev finančnih storitev. Oseba v Murski Soboti mora dobiti enako kakovostno izobraževanje kot oseba v Ljubljani, in to brez kakršnih koli pritiskov,« je dejala.
Gradivo, ki so ga pripravili, je opremljeno z najsodobnejšimi metodami učenja in strokovnimi vsebinami praktikov z različnih področij. Pri razvoju sodobnejših pristopov je pomembno vlogo odigral tudi inovacijski center Vzorčno mesto Velenje.
»Verjamem, da bomo s tem projektom naredili tektonske premike. Želim si, da bi čez nekaj let tudi v reviji 100 najbogatejših Slovencev brali o finančno pismenih Slovencih,« je sklenila.
Zakaj je projekt pomemben?
Finančna nepismenost lahko Slovence stane več tisoč evrov letno. Od napačnih kreditov do slabih naložb in prevar.
Dvig znanja pomeni: več prihrankov, manj tveganj, bolj premišljene naložbe, manj zadolženosti, bolj stabilno življenjsko pot.
Zato govorci poudarjajo: finančna pismenost ni več dodatna veščina, temveč temelj socialne in ekonomske varnosti. O njej bodo torej brezplačno izobraževale ljudske univerze po vsej državi.
