Ob svetovnem dnevu čebel je v Hotelu Habakuk potekal forum o znanosti in inovacijah za trajnostno prihodnost čebelarstva.
V Mariboru se je odvil mednarodni forum o trajnostnem čebelarstvu in opraševanju, ki v ospredje postavlja povezovanje znanosti, inovacij in političnih ukrepov za zaščito čebel ter drugih opraševalcev.
Dogodek, ki ob svetovnem dnevu čebel združuje raziskovalce, predstavnike državnih institucij, čebelarje in mednarodne organizacije, nas je spomnil o pomembnosti čebelarske tradicije na slovenskih tleh in čebelah, brez katerih ni življenja.
Ena od ključnih tem je bila problematika, da so čebele vse bolj izpostavljene podnebnim spremembam, intenzivnemu kmetijstvu in uporabi pesticidov.
Poseben poudarek foruma je namenjen tudi prenosu raziskovalnih dosežkov v vsakodnevno čebelarsko prakso, razprave pa se dotikajo novih tehnologij spremljanja zdravja čebel, izboljšanja kakovosti medu ter ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti v kmetijskem prostoru.
Mednarodno sodelovanje in udeležba predsednice
Okrogle mize na dogodku se je danes udeležila tudi predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je poudarila vlogo Slovenije v svetovnem merilu:
»Če kdo, nam čebele pokažejo, kako sam ne moreš narediti veliko. To skupnostno merilo premika gore, to je skrb za nas in naše skupno dobro.«
Forum obenem odpira vprašanja o prihodnosti prehranskih sistemov in vlogi opraševalcev pri zagotavljanju stabilne pridelave hrane. Organizatorji menijo, da brez učinkovite zaščite čebel dolgoročno ni mogoče govoriti o trajnostnem razvoju kmetijstva.
Zbrane je nagovorila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušič, ki je poudarila, da je prav, da marljivost in povezanost Slovenci ohranjamo še naprej ter se zavedamo, da proizvajamo med, ki se po kakovosti uvršča v svetovni vrh.
Dogodek so kulturno obarvali Folklorna skupina OŠ Tabor in Maja Keuc z Vidom Turico, obenem pa je bila na ogled še slikarska razstava z motivi Maribora, obogatena s čebelarsko tematiko.
Podelitev zlate čebele
Na dogodku je predsednica podelila tudi nagrada Zlata čebela, najvišje državno priznanje na področju zaščite čebel in drugih opraševalcev.
Nagrada poudarja pomen čebel pri zagotavljanju prehranske varnosti, trajnostnega razvoja kmetijstva ter ohranjanja narave in biotske raznovrstnosti. Hkrati izpostavlja tudi kulturni pomen čebelarstva v Sloveniji, na katerega so slovenski čebelarji zelo ponosni. Zlato čebelo je letos prejel Bee-etal Lab iz Kraljevine Španije:
»Čebele na svojih nogah ne prenašajo le cvetnega prahu, ampak življenje našega planeta,« je poudarila prejemnica nagrade. Dodala je, da zaščita čebel zahteva sodelovanje znanstvenikov, čebelarjev, institucij in širše družbe, saj lahko le s skupnim delom učinkovito prispevajo k ohranjanju opraševalcev in okolja.
Dogodek brez soorganizacije Čebelarske zveze Slovenije
Dogodek sicer spremlja tudi nekaj napetosti znotraj čebelarskega sektorja. Čebelarska zveza Slovenije je namreč napovedala bojkot dela foruma, potem ko je bila z dnevnega reda umaknjena predstavitev o ponarejanju medu na evropskem trgu.
Predsednik čebelarske zveze Boštjan Noč je ob tem opozoril, da problematika ponaredkov medu resno ogroža evropsko čebelarstvo in zmanjšuje zaupanje potrošnikov.
»Dogodek bojkotiramo z jasnim sporočilom, da svetovni dan čebel ni čas za fotografiranje in prikrivanje problemov, ampak za njihovo reševanje," je dejal za portal N1.
